Plesna predstava Distanca, katere premiera predstavlja tudi odprtje plesnega festivala Visavì, z mednarodno zasedbo plesalcev predstava prispeva k motu združevanja in povezovanja, ki ga nosi Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025. Predstava bo premierno na ogled v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, nastala pa je v koprodukciji MN Dance Company in Cankarjevega doma Ljubljana.

V okviru čezmejnega plesnega festivala, katerega glavni organizator je italijansko združenje Artisti Associati, se bo v petih dneh zvrstilo 18 dogodkov na 10 lokacijah, na njih pa bodo sodelovale skupine iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Malte in Izraela. Predstave bodo potekale na italijanski in slovenski strani, poleg predstav pa bodo tudi delavnice in diskusije.

Distanca, ki ni zgolj fizična
Na spletni strani SNG Nova Gorica so zapisali, da je pojem distance “sodobni družbi lasten in zelo dobro poznan. Gre za socialno in fizično distanco, za oddaljevanje posameznika na telesni ter posledično tudi na socialni, mentalni in duhovni ravni.” Poudarili so, da se stiki med ljudmi z vse večjim opiranjem na digitalno tehnologijo zmanjšujejo, siromašijo in formalizirajo.

“Distanca, ki je v polpreteklem obdobju covida dobila posebne razsežnosti, je še bolj poglobila prepad med ljudmi, odtujenost, individualizem, oddaljenost človeka od samega sebe, kar je že tako prisotno v sodobni družbi. Hkrati je pospešila tudi razvoj digitalne družbe in umetne inteligence. Prav slednje, ki je v zadnjem času v eksplozivnem porastu, odpira nove možnosti za tehnološki napredek človeštva, a hkrati potencira najnevarnejšo obliko distance – distanco od resničnosti, ki jo človek kot socialna žival tako močno potrebuje,” so še dodali.

Plesna uprizoritev, pod katero se podpisujeta Michal Rynia in Nastja Bremec Rynia,
se distanci upira tako, da s plesom poseže v bližino, ki zajema bližino telesa, sočloveka, soustvarjalca, sveta in planeta, na katerem bivamo. V sodobnem svetu vse večje distance od drugih in družbenih problemov je prav bližina tista, ki predstavlja bistvo človekovega obstoja.

“Edina resničnost, ki je ne moremo zanikati, je ta, ki jo občutimo v svojem telesu,” sta zapisala o predstavi. "Ples je duet med instinktom in domišljijo. Je to, kar umetna inteligenca še ni. Zato se nama zdi zanimivo, da skozi ples raziskujemo to temo, nove tehnologije, s katerimi se ukvarjamo," je dodala koreografinja.

V predstavi kot scenski element uporabljajo šolske klopi, ki ob svoji primarni funkciji delujejo tudi kot računalniški zasloni.

Dramaturginja prestave Ana Kržišnik Blažica je o izbiri tematike povedala, da je ta sicer izhajala iz časa covida, ko je predstavljala predvsem fizično distanco, danes pa je naslov v malce drugačnem kontekstu sodobne družbe še zmeraj aktualen. Avtorica glasbe je Mateja Starič, oblikovalec svetlobe Matjaž Bajc, oblikovalec zvoka Stojan Nemec, za oblikovanje scenskih elementov je poskrbel Gorazd Prinčič.

V predstavi pleše številna mednarodna zasedba, ki ob rednih sodelavcih zajema tudi udeležence mednarodne izmenjave. Nastopili bodo Tjaša Bucik, Nastja Bremec Rynia, Noemi Capuano, Marie De Silva, Maria Cecere, Paula Garcia, Rebecca Granzotto, Luca Marchi, Erica Modotti, Eri Nishibara, Michal Rynia, Pere Sansaloni Servera in Luka Vodopivec.

Del festivala namenjen tudi improvizaciji
Festival se bo končal z dogodkom Visavì Experimental Contest, katerega glavni niti sta plesna in glasbena improvizacija. Dogodek je tako odprt za katero koli vrsto in tehniko plesa, pri katerem so udeleženci povabljeni, da svoj ples postavijo v dialog s plesom drugih in z glasbo v živo.