Publicist, novinar in sociolog Bernard Nežmah je nepreklicno izstopil iz upravnega odbora Slovenskega centra PEN. Že dan pred njim je izstopila novinarka in publicistka Mimi Podkrižnik.

"Ne podpiram ne intelektualnega nasilja ne intelektualne lenobe"
Mimi Podkrižnik je v izjavi za STA zapisala: "Iz UO PEN sem izstopila, ker kot razmišljujoče bitje nočem privoliti v črno-bel diskurz in ne želim biti del sredine, v kateri ne morem izraziti mnenja, ne da bi tvegala ideološko nalepko in bila deležna žalitev."

Nadalje je zapisala še: "Ne morem sodelovati v skupini, ki navzven hvali krasno svobodo besede, navznoter pa jo še najbolje odnesejo tisti, ki bodisi prikimavajo bodisi molčijo: ne podpiram ne intelektualnega nasilja ne intelektualne lenobe. Kot izvoljena članica UO tudi nisem mogla sprejeti, da hoče prav tako izvoljeni predstavnik uzurpirati UO kot lastno platformo. Ne pustim se tlačiti v predale, ne v desne, ne v leve."

"Tekoči trak produciranja političnih stališč"
Nežmah je v izstopni izjavi med drugim zapisal: "Zame je popolnoma nesprejemljiv princip, po katerem daje javne izjave sam predsednik, brez konsenza članov UO, še manj pa tendenca, ki UO SC PEN spreminja v tekoči trak produciranja političnih stališč, s katerimi se kot 84. podpisnik podpiše pod izjavo, sprejeto v drugih društvih in skupinah, ko torej cvetober literatov sploh ni v stanju formulirati lastnega premišljenega stališča, ampak se reducira kot kolektivni podpisnik."

Sam sicer upravni odbor vidi kot "reprezentant PEN-a, kjer naj bi se kovale izjave in argumentacije znotraj čim širših vpogledov", je zapisal za STA. Konec koncev živimo v histerizirani družbi, v kateri imamo aktivizem in številne peticije, vendar sam meni, da jim ne gre kar tako slediti, jih podpisovali ali posredovati dalje, ampak je zadeve vedno treba najprej proučiti, je še dodal.

Nežmah je kot eno bolj absurdnih označil izjavo o Belorusiji. Ob tem je dodal, da bo sam branil vse tam preganjane pisatelje, ne bo pa dajal izjav o volitvah, saj PEN ni kvalificiran, da bi presojal in se ukvarjal s političnimi režimi. Prav tako ni za to, da se PEN odziva na vse, in to brez globokega in tehtnega premisleka ter notranjega dialoga.

Sorodna novica Pisatelji: Kaznovanje STA pomeni vzpostavljanje nadzora nad informacijami

Nadalje meni, da bi moral vsak član, ki poda neki predlog, najprej svoj predlog utemeljiti. Ko bi dobil podporo članov, da ga obravnavajo, pa bi skozi razpravo morali priti do čim večjega konsenza ali vsaj večine. "In če je PEN kraj, kjer naj bi bila svoboda govora, in če znotraj PEN-a določeni člani napadajo druge zaradi svobode govora in pričakujejo, da lahko zmaga samo njihov pogled, je to karikatura PEN-a," je še zapisal.

Glede izjav Slovenskega centra PEN, vezanih na ustavitev financiranja STA-ja in izbris raperja Zlatana Čordića – Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi, je pojasnil, da je sam zastopal stališče, da je treba zadeve najprej proučiti. Tega interesa po njegovih besedah ni bilo, zato je predsednik upravnega odbora Tone Peršak sklenil, da bo podal izjavo. "Verjetno je s kom komuniciral po elektronski pošti, a ni bilo klasične razprave," je Nežmah sklenil svojo izjavo.

Kako in koliko naj se odziva PEN na dogodke
Po besedah predsednika upravnega odbora Toneta Peršaka so v Slovenskem PEN-u že dalj časa prisotne napetosti oziroma polemike glede tega, kako in v kolikšni meri naj se odziva na dogodke, zlasti politične, ki zadevajo svobodo izražanja in svobodo tiska, ali se kakor koli dotikajo vprašanja človekovih pravic in svoboščin. Nekateri zagovarjajo nekoliko bolj zadržano držo, da se ni treba oglasiti ob prav vsakem dogodku oziroma da je dobro včasih nekoliko počakati, da se situacija razplete. Drugi pa so bolj naklonjeni temu, da je PEN v prvih vrstah in da se na dogodke odziva sproti, je povedal predsednik Slovenskega centra PEN.

Sorodna novica V PEN-u ne podpirajo protestne izjave Boris A. Novaka zoper sojenje Rizmanu

Tudi z izvolitvijo novih organov Slovenskega PEN-a dotična dilema po Peršakovih besedah ni izginila. V zadnjem času se je zgodilo več stvari – sojenje sociologu in politologu Rudiju Rizmanu ter že omenjena ustavitev financiranja STA-ja in izbris Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi –, zato so posamezni člani upravnega odbora zahtevali zelo odločno in takojšnjo reakcijo. Drugi pa so se zavzemali, da ne bi apostrofirali vsake zadeve sproti, ampak bi se bolj odzivali na splošno držo vladne politike, je še dejal Peršak.

Sorodna novica Tone Peršak znova predseduje Slovenskemu centru PEN

Vprašanje pooblastil predsednika UO-ja
Glede pooblastil, ki jih ima kot predsednik UO-ja, je pojasnil, da mu pravila Slovenskega centra PEN dajejo pooblastilo, da se odzove, še posebej v primerih, ki zahtevajo hiter odziv. "Predsednik zastopa PEN in tudi tradicija Slovenskega PEN-a je, da je članstvo predsednikom priznalo pooblastilo, da se izrekajo v imenu PEN-a," je dejal. Dodal je še, da je v vseh primerih do zdaj vsaj po elektronski pošti konzultiral člane upravnega odbora in če je bilo sprejeto neko stališče, kot v Rizmanovem primeru, je kot predsednik upravnega odbora to stališče dolžan upoštevati.

"V primeru, ko lahko ocenim, da je stvar tako evidentna, da ne bo sprožila protestov znotraj PEN-a ali če se je treba odzvati takoj, seveda lahko podam neko izjavo ali stališče, drugače pa sem nagnjen k temu, da za mnenje povprašam člane upravnega odbora," je sklenil Peršak, ki je na čelu Slovenskega centra PEN od oktobra letos. To funkcijo pa je zasedel tudi že v preteklosti, in sicer leta 2004.