Območje novega NUK-a je danes območje arheoloških najdb in parkirišča. O knjižnici ni ne duha ne sluha. In še nekaj časa bo tako. Foto: ZVKDS
Območje novega NUK-a je danes območje arheoloških najdb in parkirišča. O knjižnici ni ne duha ne sluha. In še nekaj časa bo tako. Foto: ZVKDS
Maketa za NUK II
Maketa ne bo nikoli postala resnična stavba. Vlada je konec decembra sprejela sklep o prekinitvi vseh pogodb z arhitektom Markom Mušičem, ateljejem Marko Mušič in družbo IBE. Foto: MMC RTV SLO

Naj na začetku omenimo, da je vlada 24. decembra dala soglasje k predlogu ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razvezo vseh pogodb in pripadajočih aneksov v zvezi z načrtovanjem nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Gre za razvezo pogodb, ki jih je vlada sklenila z arhitektom Markom Mušičem, ateljejem Marko Mušič in družbo IBE. Sklepi, ki jih je vlada sprejela konec decembra, po Jazbinškovem mnenju pomenijo kontinuiteto neučinkovitosti, ki so sledile dopolnjevanjem zakona o novem NUK-u iz leta 1994, iz česar se je razvil po Jazbinšku "najbolj maratonski kulturni projekt, kar jih pomnimo".

Zdajšnji zakon je zastarel z vseh vidikov
Po razvezi prejšnjih pogodbenih obvez naj bi ministrstvo pripravilo nove dolopnitve zakona o NUK-u, kar pa po Jazbinšku ni primerna rešitev in pomeni le nadaljevanje nevzdržnega stanja. To je tudi posledica tega, da je trenutni zakon zastarel z vseh vidikov - politično, rokovno, finančno, soinvestitorsko, urbanistično, kulturološko, tehnično, upravno-pravno in programsko, zato je tudi potreben povsem nov zakon. Pri vztrajanju pri starem zakonu in njegovem spreminjanju naj bi svojo vlogo imele tudi investicijske družbe, ki so po Jazbinškovem mnenju zdaj le znova prevarale ministra, odgovornega za projekt, tokrat torej Gregorja Golobiča.

Nesmiselna dvofaznost projekta
Jazbinšek opozarja, da je bilo sicer že leta 2000 jasno, da je projekt obsojen na propad. To je postalo jasno v času sklepa o prvi 'inovaciji' oziroma dvofazni gradnji, za katero so se odločili zato, ker vsa potrebna zemljišča še niso bila pridobljena. Dokončno je bilo potem sklenjeno, da naj bi dvofazna gradnja obsegala čas med letoma 2006 in 2010, vendar je bilo po Jazbinškovem mnenju že tedaj jasno, da to ni izvedljivo oziroma da je nesmiselno.

Jasno je tudi, da nikakor ni vse vredu s pridobivanjem zemljišč. Čeprav naj bi se po prvotnih načrtih dvofazna gradnja ta čas že razširila tudi na leta 2000 še nepridobljena zemljišča, pa pogled v zemljiško knjigo pove, da župan Janković šele poskuša pridobiti in na državo prenesti objekt in zemljišče Rimska 1. Težave pa so tudi z drugimi lokacijami, saj nekaterih po načrtu potrebnih zemljišč Janković niti ne poskuša pridobiti niti prenesti na državo.

Jazbinšek je podal kazensko ovadbo zoper Jankovića, nekdanjo ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojco Kucler Dolinar, njenega naslednika Gregorja Golobiča in odgovorno državno pravobranilko Milko Brulc zaradi suma korupcije, predvolilne prevare in zlorabe uradnega položaja. Sumi jih tudi zavestnega kršenja predpisov, nevestnega dela v službi in ponareditve uradnih listin na škodo javnih financ.

Kucler Dolinarjeva namigovanja v celoti zavrača
Prva se je na Jazbinškove obtožbe odzvala nekdanja ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. V odzivu na Jazbinškove navedbe v sporočilu za javnost je zapisala, da namigovanja, za katera je izvedela iz medijev, v celoti zavrača. Takemu "povsem neosnovanemu blatenju" njenega imena s strani Mihe Jazbinška lahko po mnenju Kucler Dolinarjeve botrujeta samo skrajna "nevednost ali nizkotnost".

Ker ocenjuje, da gre za krivo ovadbo ter zlorabo instituta ovadbe, se bo, kot je navedla, po prejemu ovadbe odločala o nadaljnjih ukrepih.

"Projekt NUK je bila ena od prednostnih nalog, ki sem jo uresničevala v svojem mandatu. Ker je bilo moje vodilo, da mora NUK II ustrezati vsem kriterijem sodobnih knjižnic, sem ves čas tesno sodelovala s strokovnim gradbenim odborom," pojasnjuje in dodaja, da sta vlada in gradbeni odbor potrdila nadaljevanje projekta. Sprejet je bil plan načrtovanih aktivnosti za leto 2008, gradbeni odbor pa je junija 2008 ugotovil, da so večino sklepov realizirali.

Po oceni Kucler Dolinarjeve se je projekt, za katerega se je že pred dvajsetimi leti ugotovilo, da je potreben za Ljubljano in Slovenijo ter je vključen v resolucijo nacionalnih razvojnih projektih 2007-2013, v času njenega ministrovanja končno premaknil z mrtve točke.

"Priprava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je bila v zadnji fazi, pripravljala se je dokumentacija za črpanje za NUK II rezerviranih evropskih sredstev in zaključen je bil tudi postopek pridobivanja zemljišč ter njihove ureditve za prvo fazo izgradnje," je še zapisala nekdanja ministrica za visoko šolstvo.