Kateri samoglasnik je to?
Govor je o polglasniku, o katerem je poglavje v slovenskih slovnici in pravopisu natančno razčlenjeno. V tokratnem članku bomo izpostavili nekaj besed, v katerih se pojavlja in se ga moramo naučiti skupaj z njo. Preverimo jih v Govornem pomočniku.
Polglasnik je po večini zapisan s črko e, fonetično pa ǝ
Polglasnik v besedah ob pregibanju izpade. Tako je pri številnih besedah, na primer pes, skedenj, poper … ter bezeg in steber.
bezeg
[bə̀zəg] in [bəzə̀g]
steber
[stə̀bәr] in [stәbə̀r]
Besedi naglasimo ali na osnovi ali končnici, v zbornem jeziku je v imenovalniku ednine normiran izgovor z dvema polglasnikoma.
Pri preostalih sklonih drugi e izpade: [bə̀zga] oziroma [bəzgà] in [stə̀bra] oziroma [stәbrà].
Besed s polglasnikom v korenu se moramo preprosto naučiti. Poleg teh ga imajo med drugimi steza, megla, deska, dež in tema.
steza
[stə̀za]
Besedo izgovorimo s polglasnikom v korenu. Naglasimo jo na osnovi, pravopisni slovar 2001 kot enakovredno možnost navaja tudi izgovor z naglasom na končnici [stәzà].
Izgovor z naglašenim polglasnikom velja tudi v drugih sklonih, na primer v zvezi atletske steze: [atlétske stə̀ze].
megla
[mə̀gla], [mәglà]
Besedo naglasimo ali na osnovi ali končnici, v zbornem jeziku jo izgovarjamo s polglasnikom v korenu.
deska
[də̀ska]
V zbornem jeziku besedo izgovarjamo s polglasnikom, enako velja za tvorjenke, na primer deskanje, deskarji: [də̀skanje], [də̀skarji].
dež
[də̀ž]
V zbornem jeziku je v imenovalniku ednine izgovor normiran s polglasnikom, v drugih sklonih pa je naglašena ali osnova ali končnica: [dəžjà] in [də̀žja].
tema
[təmà], [təmè] in [tə̀ma], [tə̀me]
Besedo naglasimo ali na osnovi ali končnici. Normiran je izgovor s polglasnikom.
Polglasnik izgovarjamo ob vsakem r, ki ni ob samoglasniku
sanskrt
[sanskə̀rt]
Kadar naglašeni polglasnik ni zapisan z e, je v slovarskih geslih praviloma označen z ostrivcem nad r: tŕta, gŕm, vŕsta, sanskŕt. Pred takimi r-ji stoji naglašeni polglasnik.
Polglasnik v nekaterih enakopisnicah
pekel
[pəkə̀l], [pəklà]
Pravopis dopušča tudi izgovor [pèkəl]; obakrat s polglasnikom.
Tako je pri besedi, ki v krščanstvu pomeni kraj, kjer trpijo pogubljeni, oziroma oznaki za veliko trpljenje, bolečino, grozoto.
Pri imenu kraja Pekel pa prvi e izgovorimo ali široko [pêkəl] ali polglasniško [pə̀kəl]. Drugi e je polglasniški.
Tako je tudi v slovenskem krajevnem leksikonu.
Polglasnika v prvem zlogu ni
težek
[têžәk]
tesen
[têsәn]
Pridevnika izgovorimo z naglašenim širokim e: [têžәk] in [têsәn], pogosto pa slišimo napačno, s polglasnikom: [tə̀žәk], [tə̀sәn].
Besedi bi lahko uvrstili tudi v prvi del, v katerem je govor o polglasniku, zapisanem z e, ki pri pregibanju izpade: [têžәk], [têžka], [têsәn], [têsna], vendar želimo poudariti, da v zbornem jeziku prvi e ni polglasniški.
Govorni pomočnik, ki nastaja na RTV Slovenija, je rastoča spletna zbirka besed s posnetki izgovorov, namenjena vsem, ki javno nastopajo ali pa jih zanima slovenska zborna izreka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje