(Za)molk je v umetnosti neke vrste tehnika zadrževanja, suspenza, ko poslušalec, bralec ali gledalec v knjigi, filmu ali pesmi naleti na trenutek negotovosti, kaj bo sledilo. Nastopi "zareza", praznina, mi pa začutimo trenutek groze. V filmu je to obvladal Hitchcock, pri skupini Repetitor neke vrste zadrževanje slišimo v uvodu in na sredini pesmi Ako te ikada in traja neskončnih 14 sekund. Pri besedah, stavkih, povedih in besedilih pa to vlogo nekoliko manj spektakularno opravljajo tri pike.

Bodi tiho, če ne ...

Zgodbe si sicer zapomnim, le konce pozabljam ... predvsem konce pri romanih.

Če ne želiš povedati ...

Evropska unija bo glede Katalonije ...

Tri pike v jezikoslovju označujejo ali kratko tišino ali podatek, ki manjka (je zamolčan, izpuščen). Največkrat so nestično ločilo (presledek je levo in desno) in jih uporabljamo pri povezovanju večjih enot (besednih zvez, stavkov, povedi, besedil). Lahko so enodelne ali dvodelne.

Premolk ali ...
Premolk je nekončno ločilo, ki pomeni zaustavitev toka danega sporočila, ki ga sicer v celoti izpeljemo (povedi oz. sporočila ne krajšamo). Toporišič uporablja tudi izraza nedokončana misel in nedorečena misel, na drugi strani pa ob treh pikah najdemo tudi izraz premor. Marta Kocjan - Barle v članku Povednost pravopisnih pravil o treh pikah predlaga rabo izraza premolk (Srečen sem, ko me ta občutek ... prevzema), ne pa premor, saj le-tega v stavčni fonetiki predstavljajo tudi vejice, pike, vprašaji, podpičja idr.

Zamolk
Zamolk je končno ločilo in je v nasprotju s premolkom figura, pri kateri se del informacije okrne, saj misli ne izpeljemo do konca: Danes pridem, jutri pa res ...

Enodelne tri pike (zapišemo jih le enkrat) uporabljamo pri premolku znotraj iste povedi (Res greš ... v tujino? Ali se ... kdaj ... enkrat ... spet vidimo?) ali med dvema povedma (Gremo? ... Ne moremo se pogovarjati o tem. − Kako ne bodo prišli? ... Bom pa šel k njim.) Tri pike lahko zaznamujejo tudi premolk pri dodatnih pojasnitvah oz. dostavkih. Slovenija in Hrvaška vprašanja ne bosta rešili ... sami. Roke se odzivajo same ... iz navade.

Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa sporočevalca do glagolskega dejanja oziroma stanja. Lahko je povedni, velelni in pogojni. Če ga v isti povedi spremenimo (npr. iz povednega v velelnega), to lahko označimo s tremi pikami (Tega se ne bomo navadili ... kako naj bi se tega navadili! Cilj Evropske unije je bil ... kaj je že bil cilj?).

V celoti izpuščene dele navedkov označimo enako (... bo ukrepala glede arbitraže). Tri pike lahko uporabimo za pristavčna pojasnila, tako z ločilom nadomestimo zveze in sicer, in to, to je (Rekel je, da ga bo vzel s seboj, in sicer življenje, ki ga je imel tukaj. → Rekel je, da ga bo vzel s seboj ... življenje, ki ga je imel tukaj.) V vseh naštetih primerih so tri pike rabljene kot nekončno ločilo.

Tropičje ali tripičje
Tri pike (ena ob drugi) sicer imenujemo tudi tripičje. Ko pa tri pike postavimo eno pod drugo, zaznamujejo opuščene vrstice v besedilu, torej večje skladenjske enote oz. manjkajoči (morebitni) del besedila. To ločilo imenujemo tropičje.

Končno ločilo z odprtim koncem
Tri pike so lahko tudi končno ločilo, pri čemer prav tako lahko zaznamujejo nedokončane povedi. "Mogoče se bova spet videla – in do takrat se lahko spremeni veliko reči ..."(Amos Oz, Zgodba o ljubezni in temnini, 2012, 341)). "Ampak to je, če si smem dovoliti, samo zmeden starec, zdaj že nima več vseh kolesc ..." (Franz Kafka, Varuh grobnic, 2010, 63). Na koncu povedi tri pike lahko stojijo namesto besednih zvez in tako dalje, in podobno, in tako naprej oziroma njihovih okrajšav: Prišli so Marko, Timi, Ana ...

Tri pike ali pomišljaj
Namesto treh pik je pri nedokončanih mislih mogoče uporabiti nestični pomišljaj, torej daljšo črtico (Evropska unija bo glede Katalonije −). Primer iz Slovenskega pravopisa kaže, da je takšnih pomišljajev lahko tudi več (Kar je lepo, je lepo – vse druge besede so odveč – –).

Dvodelne tri pike
Dvodelne ali t. i. oklepajne tri pike se uporabljajo pri vrivku v glavnem stavku: Lani ... bilo je vroče poletje ... sva se spoznala. Violeta Bulc razlogov za Junckerjevo neupoštevanje pravnega mnenja ... saj ni pripravil obrazloženega mnenja v skladu z njim ... ne pozna. Je pa pojasnila, da je bil v postopkih na nižji ravni predlagan sklep slabši kot molk. Namesto treh pik lahko postavimo t. i. oklepajni pomišljaj ali oklepaj, a je bolje izbrati pomišljaj: Lani – bilo je vroče poletje – sva se spoznala.

Stične tri pike
Tri pike brez presledka uporabljamo za prikaz izpuščenega dela besede in števk v številki, pri čemer naj bi, kot je navedeno v pravopisu, uporabili toliko pik, kolikor črk ali števk manjka (p....). A ne le v pravopisnih zgledih, tudi sicer se pogosteje uporabljajo natanko tri pike: O, ta sveta prepr... To ločilo pišemo levostično.

Nekaj trikov
Lahko na koncu povedi za tremi pikami in izpustnim pomišljajem postavimo končno piko? V pravopisnih pravilih je sicer navedeno, da ta možnost obstaja, kar ponazarja primer (Grobovi tulijo ... in Grobovi tulijo ....), vendar je to odsvetovano. Dodatno ločilo je bolje zapisati le v primerih, ko gre za vprašaj ali klicaj.

Pogosta napaka pri ločilih pa je postavljanje vejice pred naštevalno piko: Na koncertu so nastopili Dogs in Kavala, Nina Bulatovix, Seine, ... Prinesli so hruške, jabolka, ... Pravilno bi bilo: Na koncertu so nastopili Dogs in Kavala, Nina Bulatovix, Seine ... Prinesli so hruške, jabolka ...

Kaj še lahko rečemo o molku? Bob Dylan je molčal, ko so razglasili, da je prejemnik Nobelove nagrade. Patti Smith je v Chicagu na podelitvi Nobelove nagrade "obmolknila" med izvajanjem njegove pesmi A Hard Rain's A-Gonna Fall. Cicero je zapisal, da z molkom glasno kričimo. Victor Hugo pa meni, da glasba izraža to, česar ne moremo ubesediti in o čemer ne moremo molčati. Franz Kafka je zapisal, da molčečnost sodi med atribute popolnosti. Morda je med drugim meril na vrsto sreče, ko bi človek od veselja kričal do neba, a nikomur ne povedal razloga. Michel de Montaigne je v svojih esejih pisal tudi o tem, da se nekateri želijo naučiti govoriti takrat, ko bi morali za zmeraj utihniti. Tudi Evropska unija pogosto molči. Kaj nam sporoča? Franz Kafka zagotovo ni govoril o Evropski uniji.