Danes pred začetkom dela marsikdo ne pljune več v roke, ampak v prste, saj vsaj osem ur dnevno dela s tipkovnico in ekranom. Kar pa ne pomeni, da nima polnih rok dela ali da se pri delu ne pretegne. Čeprav je marsikdo brez počenega groša, se še zmeraj rad ustavi tam, kjer bog roko ven moli.

Daljnosežnost frazemov
Ko usvojimo jezik, prevzamemo tudi frazeme neke kulture, pogosto tako, da se o njih ne sprašujemo. To lahko, ne da bi se zavedali, vpliva na naše dojemanje lastnega in drugih narodov ter kultur (nositi hlače, kaj je za koga/komu španska vas).

Kaj je frazem?
Frazemi so besedne zveze, torej zveze najmanj dveh besed, ki so kot enote zapisane v slovar. Njihova oblika in pomen sta stalna (imeti dolge prste, ne pa dolg prst), pomena pa največkrat ne moremo izpeljati iz pomena posameznih besed (idiomatičnost). Treba pa je opozoriti, da je stalnost zanje značilna do neke mere, saj obstajajo t. i. variante frazemov, ki so tudi leksikalizirane (tuliti/dreti se kot jesihar). Druga imena za frazem so frazeologem, frazeologizem, fraza, idiom in stalna besedna zveza, a je slednje najmanj primerno, saj lahko pomeni tako strokovne besedne zveze (računalniški priključek) kot tudi frazeološke besedne zveze (zapisati si kaj za uho), le da prve niso ekspresivne. Jože Toporišič jih deli na rekla, ta so nestavčna (od hudiča zvit, krvni davek), in rečenice, ki imajo stavčne oblike (Človek obrača, bog obrne). Nastajajo iz terminoloških zvez (kratki stik), vendar s pomenskim prenosom, s krajšanjem pregovorov ali znanih misli, prevzemamo jih iz drugih jezikov (biti v čigavih čevljih), grško-rimske kulture (Ariadnina nit), literarnih del (boriti se z mlini na veter) idr.

Zakaj imamo mačka in dobimo košarico?

Imeti mačka
Beseda maček s pomenom 'slabo počutje po nezmernem uživanju alkohola' je k nam prišla naključno. Beseda naj bi izhajala iz nemških izrazov Katzenjammer ('mačje stokanje') in Kater ('maček'), ta je bil priljubljen v leipziškem študentskem žargonu: seinen Kater spazieren führen ('peljati svojega mačka na sprehod'), einen Kater ausführen ('peljati mačka ven'). Nemci opozarjajo še na eno morebitno možnost izvora, in sicer strokovni izraz Katarrh, pogovorno Kater, s katero so zdravniki nekoč poimenovali slabo počutje, povezano s kašljem, glavobolom in nahodom.

Dobiti/dati košarico
Frazem dobiti/dati košarico smo dobili iz nemškega einen Korb bekommen oziroma iz starejše različice durch den Korb fallen ('pasti skozi koš') v pomenu 'biti zavrnjen v ljubezenski ponudbi'.

Povezan naj bi bil s srednjeveškim snubitvenim običajem, pri katerem je dekle, če se je želela pogovarjati s fantom, snubcu z okna po vrvi spustila koš in ga potegnila navzgor. Če ji ni bil všeč, ga je spustila na tla ali razrahljala dno koša, da je padel skozi. Ponekod so morali fantje, ki so pustili dekle na cedilu, zlesti skozi koš.

Poljubimo Matildo ali matildo?
Frazeme lahko uporabljamo, ko se želimo izražati posredno, denimo kot evfemizme, ko se želimo izogniti neprijetnemu, na primer pogovoru o smrti. V povezavi s tem imamo kar nekaj frazemov, kar nam pomaga, da se nam vsaj v jeziku ni treba neposredno sprijazniti s smrtjo. Tako rečemo, da je šel kdo rakom žvižgat ali je poljubil matildo. Prvi naj bi nastal na osnovi nekdanjega načina kaznovanja s potapljanjem. Pri drugem pa gre za znano krščansko ime nemškega izvora, ki sicer v nobenem drugem jeziku nima pomena 'smrt'. V zvezi s smrtjo je zanimiv nemški frazem die Radieschen von unten anschauen (dobesedno 'pogledati/ogledati si redkvice od spodaj'), ki je primerljiv s slovenskim dišati po zemlji/mahu.

Pravopisna pravila glede velike/male začetnice pridevnikov pri frazemih dopuščajo nekaj dvojnic. Poglejmo primere.

Fant je kadil kot Turek, to je bila njegova ahilova peta. Ko so ga opozarjali, naj vendarle preneha, se je delal Francoza. Šele ko ga je povohala matilda, se je kot don Kihot lotil odvajanja.

Po Slovenskem pravopisu se primera poljubiti matildo/srečati matildo pišeta izključno z malo začetnico (lastno ime preide v obče poimenovanje). Pri frazemu ahilova/Ahilova peta Slovenski pravopis dopušča tako malo kot veliko začetnico, a je, kadar ne gre za svojino, ampak za vrstnost, priporočena raba male začetnice. Pri frazemih s primero (z veznikom kot) gre za prebivalsko ime (npr. kaditi kot Turek), zato je rabljena velika začetnica. Če se delamo Francoza, je mišljena lastnost, ki je prav tako značilna za pripadnike nekega naroda, zato velika začetnica.

Kdo ima na glavi maslo
Pomen frazema je 'imeti slabo vest, ne biti nedolžen'. Prevzeli naj bi ga iz nemškega 'Butter auf dem Kopf haben' in se pojasnjuje s tem, da so nekoč ženske na trg nosile stvari v košarah na glavi. Če so predolgo hodile po soncu, se je maslo zmehčalo, jim steklo po glavi in kazalo njihovo nerodnost. Češki frazeologi pa ga razlagajo s tem, da so v 15. stoletju za slabo kakovost masla prodajalke kaznovali tako, da so ga morale imeti na glavi, dokler se ni stopilo.

Pogledati komu v računalnik
Čar frazemov (in pregovorov) so tudi njihove prenovljene različice. Če frazem razumemo oziroma poznamo njegovo izvorno obliko, se lahko z njim poigravamo in ga prilagodimo trenutnemu položaju. Ločujemo frazeološke variante, pri teh gre za leksikalizirane različice frazemov (priti in stopiti s kom v stik), in frazeološke prenovitve oz. modifikacije, ki niso leksikalizirane, saj so plod kreativno-situacijskega prilagajanja konkretnemu besedilu. Še danes rečemo, da komu pogledamo v jetra, če želimo odkriti ali prepoznati (negativne) lastnosti človeka, saj so po splošnem prepričanju jetra poleg srca veljala za enega pomembnejših človeških organov in center naših čustev, predvsem jeze. Tako bi danes v določenem kontekstu lahko rekli, da komu pogledamo v računalnik/Facebook/Twitter.

Rdeča nit
Kot razlagajo nekateri frazeologi, je frazem rdeča nit povezan z ladijskimi vrvmi angleške mornarice iz 18. stoletja, ki so imele po vsej dolžini rdečo nit, ki je označevala lastnino mornarice. Slovenščina naj bi frazem prevzela iz nemškega der rote Faden, prvi pa naj bi ga v prenesenem pomenu uporabil Johann Wolfgang Goethe v romanu Sorodne duše. In če prepoznamo rdečo nit frazemov, lahko vstopimo v zanimivo deželo besednih iger.