Z danes razglašenimi nagradami v društvu za promocijo žensk v kulturi – Mestu žensk že četrtič usmerjajo pogled k borkam za boljši svet, prav posebno k tistim aktivistkam in kolektivom, "ki neposredno in vztrajno opozarjajo na družbene krivice na področju ženskih in manjšinskih vprašanj, razkrivajo družbene mehanizme zatiranja in omalovaževanja, poudarjajo ključen pomen zaščite oseb v stiski ali nevarnosti ali pa s svojim aktivistično-umetniškim delom dokumentirajo pomembne dogodke in akterke_je, sprevračajo premise ustaljenega reda ter tako gradijo neko novo skupnost, ki bi lahko temeljila na medsebojnih vezeh, priznavanju in podpori, skratka na solidarnosti."
V okviru feministično obarvanih obmarčevskih dogodkov jih bodo podelili v četrtek ob 19.30 v Veliki dvorani Dijaškega doma Tabor. Prireditev je odprta za širšo javnost.
Letošnjo komisijo sestavljajo lanske prejemnice nagrade, to so Evan Grm (Pravna mreža za varstvo demokracije), Neža Oder (Zavod Koroška Pride), Pia Skušek (FPZ Z'borke), Suzana Tratnik in Tamara Zablocki (Društvo SOS telefon).
Z nagradami so se v komisiji poklonili posameznicam, katerih delo na področju nepravične obravnave žensk in nasilja nad njimi "nedvomno sodi med aktualne zadeve: položaj žensk na podeželju, družbeni odnos do feminističnih vprašanj in pereča tematika intimnopartnerskih umorov žensk v Sloveniji". Nagrajenkam želijo dati priznanje za delo, ki je nemalokrat oranje ledine v slovenskem družbenopolitičnem in kulturnem prostoru.
Komisija Mesta žensk za nagrado ŽOŽ
Nagrado podeljujejo kot odziv na sistematične izbrise žensk, njihovega dela in dosežkov iz zgodovinskega kanona, pravijo v Mestu žensk, pri katerem poudarjajo, da z izrazom ženske razumejo ženske, trans- in interspolne osebe.
Obenem pa komisija opozarja na skrb vzbujajoče dejstvo, da veliko število aktivističnih posameznic in posameznikov in kolektivov deluje s položaja prekarnih delavk in delavcev, kar pa se v javnosti pogosto poenostavljeno razume kot nekakšno "prostovoljstvo" po lastni izbiri in tako se zanika ali omalovažuje predvsem njihov družbenopolitični angažma in boj.
Tudi "tihe" in zlahka spregledljive zamejitve in ovire
Njihov položaj marsikdaj otežijo tudi razredne, nacionalne, etnične in še kakšne – bolj "tihe" in zlahka spregledljive – zamejitve in ovire, zato si dolgoletni družbeni angažma posameznic in kolektivov še toliko bolj zasluži vse spoštovanje in priznanje, so zapisali v svojem uvodnem nagovoru k nagradam.
Letošnje nagrajenke se v skupen boj vključujejo z dolgoletnim delom in prizadevanjem za enakost žensk kakor tudi drugih manjšin, aktualnostjo tematik, s katerimi se ukvarjajo, kot je denimo enakopravnost žensk na raznih področjih, in tudi dokumentiranjem feminističnih dogodkov in festivalov.
Več o njih lahko preberete spodaj.
Jasna Podreka
Sociologinja, raziskovalka in visokošolska profesorica Jasna Podreka si je letošnjo nagrado ženske o ženskah prislužila zaradi "neutrudljivega dela na področju preprečevanja nasilja nad ženskami v Sloveniji". Je docentka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2014 tudi doktorirala na temo Nasilje nad ženskami in intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji, nato pa je leta 2017 objavila znanstveno monografijo Bila si tisto, kar je molčalo: intimnopartnerski umori žensk v Sloveniji.
V svojem raziskovalnem in zagovorniškem delu se osredinja na vprašanje nasilja v družini in intimnopartnerskih odnosov, predvsem pa na problematiko femicidov – intimnopartnerskih umorov žensk, ki so v Sloveniji, kot tudi drugje po svetu, najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk.
Zaradi svojega raziskovalnega dela na področju spolnega nasilja in nadlegovanja v akademskem okolju je Podreka tudi zaupna oseba za področje spolnega nadlegovanja, nadlegovanja ali trpinčenja za pedagoški kader ter študentke in študente na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
"Jasna Podreka tudi skozi pedagoško delo in mentorstvo na fakulteti spodbuja mlade, da se v zaključnih delih spoprijemajo s tematikami nasilja," poudarja komisija za nagrade ŽOŽ. Obenem kot prostovoljka Društva SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja opravlja pomembno delo ozaveščanja strokovne in splošne javnosti o problematiki nasilja nad ženskami ter s tem prispeva k boljšemu razumevanju vzrokov nasilja nad ženskami kot družbenega problema, ki temelji na tradicionalističnih patriarhalnih vrednotah in prepričanjih.
"Kontinuirana, večletna prizadevanja Jasne Podreka na področju preprečevanja diskriminacije in nasilja nad ženskami, ki vključujejo tudi predloge za izboljšanje obstoječe zakonodaje in njene implementacije v praksi, nedvomno prispevajo k boljši družbi za ženske v Sloveniji."
Nada Žgank
Nada Žgank deluje kot samostojna fotografinja, leta 1995 je diplomirala iz agronomije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je bila kot fotografinja vključena v prostovoljno delo v romskih naseljih v Sloveniji.
Kot dokumentarna fotografinja pokriva predvsem področja kulture in umetnosti, identitetnih kulturnih praks ter socialnega in političnega aktivizma. Tako je že vrsto let v živem stiku s kulturnim dogajanjem kot stalna sodelavka festivalov in številnih umetniških organizacij, med njimi so Mesto žensk, Rdeče zore, Škuc – Lezbična četrt, Gledališče Škuc, Emanat, Bunker, Slovensko mladinsko gledališče, Prešernovo gledališče Kranj, Mladi levi, Exodos, Ex Ponto, Gibanica, Jazz Cerkno, Jazz festival Ljubljana.
Njene fotografije so bile objavljene v številnih domačih in tujih tiskanih medijih. Prav tako je redna sodelavka časopisa Kralji ulice in za njegove naslovnice portretira člane in članice društva. Predstavila se je na več samostojnih in skupinskih razstavah.
"S svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju kulturnega spomina in zgodovinjenju številnih umetniških projektov, socialno-aktivističnih pobud, festivalov, performansov, koncertov in razstav," so zapisali.
Nada Žgank je fotografinja, je "naša" fotografinja, poudarja komisija, ki dodaja, da je nagrajenka nedvomno in vedno s prepričanjem pri stvari, njen pristop do fotografije na raznih prizoriščih ženske (in druge) ustvarjalnosti pa je vedno angažiran in inovativen.
Tita Mayer
Novinarki in urednici Radia Slovenija Titi Mayer so nagrado dodelili za "redno ozaveščanje širše javnosti o položaju žensk v slovenski in tuji družbi ter za novinarski opus, ki se osredotoča na pravice žensk, skupnosti LGBT+ in človekove pravice na splošno".
"V slovenskem medijskem prostoru razumevanje besede 'feminizem' in poznavanje feminističnih bojev še vedno pogosto umanjkata, tematike, ki se tičejo položaja in pravic žensk, pa so šibko zastopane. Serija radijskih podkastov Na pravi strani je v tem smislu prelomna, saj redno pokriva feministične tematike," piše komisija v utemeljitvi.
Tita Mayer v podkastih skozi pogovore s strokovnjakinjami in strokovnjaki z različnih področij na poljuden, a hkrati poglobljen način v javni prostor vnaša pereče problematike s področja enakosti spolov in pravic žensk. Na kritičen način obravnava aktualne družbene problematike, kot so nasilje nad ženskami, pravica do splava na Poljskem in v ZDA, slaba zastopanost žensk v medijih in politiki, ženska revolucija v Iranu, spolno nadlegovanje na slovenskih fakultetah in še bi lahko naštevali. Za oddajo/podkast Na pravi strani je leta 2022 prejela nagrado čuvaj Društva novinarjev Slovenije.
Tudi v svojem preostalem novinarskem opusu se Tita Mayer osredinja na pravice in težave žensk in skupnosti LGBT+, vse od dostopnosti do ginekoloških pregledov, družinskega zakonika do položaja žensk na slovenskem podeželju.
"V času, ko je javna radiotelevizija deležna številnih političnih pritiskov in poskusov diskreditacije, je novinarsko delo Tite Mayer še toliko dragocenejše," je prepričana komisija.
Feminalz/Tatovi podob
Feminalz je kolektiv transspolnih entitet, ki se izraža s svojo koreografsko in performativno prakso v feministični tehnoburleski Tatovi podob.
Z avtorskimi točkami od prve uprizoritve leta 2013 skozi polje sodobne burleske in kabareta izziva družbene norme in politično korektnost, uprizarja ostro politično satiro in z "zabavno igro v preoblačenju" iz norosti družbenih vlog izloča, osvetljuje in karikira tiste vidike, ki gledalke hkrati spravljajo v smeh in grozo. "Tehnoburleska je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog," kolektiv piše o predstavi.
"Nekritično si prisvaja, kopira in lepi ženstvenost, moškost, družinska razmerja, mačizem in druge izprijene družbene vloge, ki po krivem veljajo za normativne." Vprašanja, ki jih Tatovi podob jemljejo pod drobnogled, so vprašanja sramu, tabujev in cenzure, umeščena v samonikle prostore ter kontekste kvira, telesa in (njegove) reprezentacije. S tematiziranjem mejnih identitet v mejnih narativih tako vztrajno dajejo glas in mesto angažirani opolzkosti tiste vrste, ki zna razgaliti perverzijo družbenih norm, dešifrirati konstrukte ukleščanja in skozi telesno(st) osvobajati, piše komisija v utemeljitvi.
Underground performans, ki bo aprila praznoval desetletje obstoja, se nenehno razvija in spreminja v času, zato nobena ponovitev ni enaka predhodni. Tatovi podob tako – kot je podobam v naravi – nenehno nastajajo. Njihov domači oder je Klub Gromka v AKC Metelkova mesto.
ŠKUC – Lezbična četrt
Umetniško-aktivistični festival Lezbična četrt, ki ga prireja Društvo ŠKUC, se je na zemljevid Slovenije prvič zarisal decembra 2014 in se od takrat neprekinjeno riše vsako leto.
"Je festival, ki vztraja – po večini z malo ali nič denarja – in poskuša predstavljati, odslikavati ter soustvarjati tukajšnjo lezbično umetnost, gibanje, skupnost in ustvarjalnost. Na edinstven način odpira javne prostore za lezbično ustvarjalnost ter povezovanje lezbičnih posameznic, umetnic in širše LGBT+ skupnosti – tako med seboj kot tudi s kulturno-umetniško sceno –, pri tem pa se ne sprašuje, kje in kdaj bo prostor zanj, temveč prostore brezkompromisno zavzame. Zgodovinsko lezbične prostore pa znova obuja in jim vdihava duh sedanje skupnosti," lahko beremo v utemeljitvi.
V Lezbični četrti se srečujejo razstave, performansi, branja, filmske projekcije, predstavitve knjig, lezbična tura, okrogle mize, delavnice, predavanja, koncerti, didžejanja, žuri, druženja, pomemben vidik festivala pa je ravno platforma, ki jo ponuja domačim ustvarjalkam in najrazličnejšim lezbičnim glasovom.
"Ne glede na to, če smo lezbijke ali ne, smo lahko ponosne_i, da je Lezbična četrt vzniknila ravno v našem prostoru, kjer vztrajno izkopava, dokumentira, prevprašuje, kontekstualizira in ustvarja lezbične resničnosti ter zagotavlja prostor za lezbične utopije. Lezbična četrt predstavlja nepretrganost dolgoletnega lezbičnega gibanja, umetnosti in skupnosti naših sester ter tako potrjuje, da je čas lezbištva vedno čas v gibanju, ne pa v mirovanju ali udobnih tirnicah," so poudarili v utemeljitvi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje