Pobudo za praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v DZ. Poslanska skupina SD-ja je oblikovala predlog, ki ga je sprejel DZ.

Praznik so zaznamovali tudi v državnem zboru
V DZ-ju je že v četrtek v organizaciji odbora za kulturo potekala prireditev ob dnevu Primoža Trubarja, na kateri je predsednica odbora za kulturo Majda Potrata med drugim opozorila na pomen začetnika slovenske pisane besede, utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika ter enega najpomembnejših predstavnikov slovenskega naroda, ki je moral po njenih besedah "prehoditi dolgo pot in dolgo čakati, da je postal vsesplošna avtoriteta slovenskega naroda".

Predsednik DZ-ja Janko Veber pa je spomnil na Trubarjevo prepričanje, da se slovenskega jezika ni treba sramovati. To je dokazoval s tem, da ga je povzdignil na nivo obrednih jezikov tedanje Evrope, Slovence pa prvič enakopravno uvrstil ob bok kulturne Evrope.

Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizmom in Abecednik. Umrl je leta 1586.