Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Slovenci najraje posegamo po sodobnih romanih 20. in 21. stoletja ter po ljubezenskih romanih, na tretjem mestu po številu izposoj so e-knjige za mladostnike, sledijo pa kriminalke in trilerji," pravi Alma Čaušević, izvršna direktorica Beletrine.
Delo Tržaška branja univerzitetne profesorice in literarne zgodovinarke Marije Pirjevec prinaša zajeten nabor osemnajstih zbranih študij in esejev.
Po vsej Sloveniji knjižnice spet izvajajo izposojo, a bodo način delovanja prilagodile epidemiološkemu stanju v določenem kraju, je pojasnila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Ponekod bo tako mogoč le brezstični prevzem.
V literarnih oddajah, ki jih v prihajajočem tednu pripravlja Uredništvo za kulturo Programa Ars, izstopajo razmisleki o življenju in smrti, o ljubezni in ustvarjanju, o dobrem in zlem.
Narodna in univerzitetna knjižnica je na pobudo predsednika vlade Janeza Janše ta teden v hrambo prejela izvod Dalmatinove Biblije, ki je bil do zdaj hranjen na gradu Brdo pri Kranju.
Istrobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre je dobil svoj drugi del. Publikacija je pomembna iz več razlogov, med drugim ohranja kulturno dediščino ne le italijanske narodne skupnosti, ampak slovenske države kot celote.
Društvo za oživitev gradu Borl si že petnajst let prizadeva za obnovo tega dvorca, ki stoji v Cirkulanah, in letos je obnovo vendarle dočakalo. Ob tem napovedujejo izid knjige o zgodovini Borla v 20. stoletju.
Nigerijski literat Wole Soyinka, ki je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado za književnost, je napisal nov roman. Naslovil ga je Chronicles of the Happiest People on Earth (Pripovedi najsrečnejših ljudi na svetu).
Francoski pisatelji, knjigotržci in založniki pozivajo oblasti, naj v času karantene dovolijo obratovati knjigarnam, češ da je branje "bistvenega pomena". Država namreč začenja štiritedensko karanteno, da bi tako zamejila širitev novega koronavirusa.
"Nič ni skrivnostnega, noben človeški odnos. Razen ljubezni," se glasijo besede ameriške intelektualke Susan Sontag, ki jih je Brina Svit izbrala za začetek svoje sveže zbirke novel Nove definicije ljubezni, izdane pri Mladinski knjigi.
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS-ju je na vlado naslovila pobudo za čimprejšnje ponovno odprtje knjigarn in uvrstitev knjigarn med dejavnosti, ki predstavljajo nujno infrastrukturo.
Pesnik, esejist, prevajalec in urednik Uroš Zupan spada med najplodovitejše ustvarjalce v slovenskem literarnem prostoru. To znova potrjuje z letošnjo bero.
V drugem valu epidemije so nekatere knjižnice, tako kot pomladi, popolnoma zaprle svoja vrata. Druge so vzpostavile prevzemna mesta za gradivo, saj še čakajo "uradno interpretacijo", zakaj naj to ne bi bilo dovoljeno.
"Skozi 46 sanjskih skic, izrisanih v pesmih v prozi, bralec z veliko mero suspenza sledi nepredvidljivi logiki sanj, ki ji mora hočeš nočeš slediti tudi sanjajoči subjekt, ki je vselej tudi osrednji protagonist sanj."
Po bolezni je umrla Neda Pagon, ki je veljala za eno najprodornejših in uglednih družboslovk konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja. Poslovila se je pri starosti 79 let.
Dosedanjo predsednico Slovenskega centra PEN Ifigenijo Simonović je nasledil Tone Peršak, ki je v preteklosti že bil na tem mestu. Pred časom je bil tudi minister za kulturo.
"Recimo, da je čas, v katerem živimo, dejansko pozunanjen, v nasprotju z megleno Ljubljano poznih sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, ki je dovoljevala čustvovanje," razmišlja letošnji Rožančev nagrajenec Esad Babačić.
Letos je nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico dobil Peter Svetina za delo Timbuktu, Timbuktu z ilustracijami Igorja Šinkovca. Delo je izšlo pri založbi Miš.
Danes se še drugič začenja festival Prevodni Pranger, ki ga pripravlja mariborsko Kulturno-umetniško društvo (KUD) Pranger. Zaradi aktualnih epidemioloških razmer bo potekal v spletni obliki.
Bil je čas upora, upanja in domišljije, se po 50 letih spominjajo akterji študentskega gibanja v Ljubljani. O tem večplastnem gibanju, ki je dejansko tudi uspelo nekaj doseči, so se razpisali v pred kratkim objavljenem zborniku.
Neveljaven email naslov
