Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma so razglasili dobitnico nagrade Marjana Rožanca za najboljše esejistično delo, ki jo je prejela Ivana Djilas za knjigo A si lahko vsaj enkrat tiho, ki je izšla letos pri založbi Goga.
Tatjana Plevnik, po izobrazbi pedagoginja, se je v svoji karieri ukvarjala z izobraževanjem. Pisati je začela po upokojitvi. Od leta 2016 je zmagala na natečajih LUD Literatura, KUD Sodobnost, AirBeletrina in programa Ars.
Cikel pesmi, naslovljen Ker tudi žalost potrebuje svoj prostor, je Tomu Vebru prinesel nagrado Fanny Haussmann. Letos so bili nominirani še Robert Simonišek, Meta Kušar, Ana Kumperger in Tatjana Pregl Kobe.
"Kar je povedano, je natanko to, brez sprememb. Pri poeziji pa, ko na primer potujem, lahko omenim vse kraje, ki sem jih obiskal, a to ni dovolj ... Poezija sama postane dogodivščina, podaš se na dogodivščino pisanja o dogodivščinah."
Projekt Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu je vse bliže. Kaj je država pripravila za največji založniški dogodek na svetu, so podrobneje predstavili na ministrstvu za kulturo.
Ariana Grande, Guillermo del Toro, Mark Ruffalo in Amanda Gorman so med 175 igralci, pevci, pisatelji, aktivisti in drugimi javnimi osebnostmi, ki z odprtim pismom pozivajo Hollywood, naj s svojim vplivom stopi v boj proti cenzuri knjig.
Pisatelj Drago Jančar je na 11. mednarodnem festivalu literature Pro-za Balkan, ki je potekal med 17. in 19. septembrom v Skopju, prejel nagrado prozart.
Ena največjih svetovnih popotnic vseh časov, kot znamenito Celjanko Almo Karlin spoštljivo imenuje njena prevajalka in življenjepiska Jerneja Jezernik, je 73 let po smrti še enkrat presenetila.
Andreja Kalc, Janina Kos in Jernej Županič so letošnji nominiranci za Sovretovo nagrado, ki jo od leta 1963 za posebej uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Erudit, pisatelj, umetnostni zgodovinar, esejist, prevajalec in pesnik dr. Miklavž Komelj je v pesniški zbirki Med ustvaril zanimivo sliko območja vmesnosti, v katerem se družba še bolj razdeli.
Kar nekaj radijskih literarnih oddaj v tem tednu je obarvanih s poljsko sodobnostjo in preteklostjo, ob tem pa povezano z usodami drugih v širšem evropskem prostoru.
V Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu je 175 let od prve objave Zdravljice na ogled razstava o Francetu Prešernu (1800–1849) in Luizi Pesjak (1828–1898).
"Otroška duša se ne spreminja," pravi uveljavljena ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki ravno danes praznuje 95 let. Njen opus zajema prek 250 ilustriranih knjižnih del, ob katerih je marsikdo odrasel. "Tisto, kar je bilo v meni, sem prelila na papir."
Bled je bil prizorišče 20. kongresa slovenskih založnikov. Govorili so o izzivih umetne inteligence in digitalizaciji založniških delovnih procesov, posvetili so se materialni in oblikovni plati knjig ter izbrali "naj osebnost založništva".
V Cankarjevem domu v novo sezono vstopajo v znamenju Alme M. Karlin, po kateri so poimenovali novo prireditveno dvorano v petem nadstropju. Pozornost ji posvečajo tudi v razstavi na Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je Slovenija častna gostja.
Julija 2000 je bila prvič imenovana za šefinjo državnega protokola, in ta položaj zasedala polnih 18 let. A svoj pečat je pustila že v službah predtem, pušča pa ga tudi po odhodu iz Protokola, tako na svoji Akademiji za poslovni protokol kot s pisanjem.
Direktor Evropskega inštituta za kulturne poti Stefano Dominioni je v mali dvorani DZ-ja projektu Kulturno-turistična pot pisateljic izročil certifikat Kulturne poti Sveta Evrope.
Suzana Tratnik in Brane Mozetič bosta nocoj v berlinski knjigarni Prinz Eisenherz predstavljala svoji pred kratkim v nemščino prevedeni knjigi. Avtorja sodita med najbolj prepoznavne slovenske avtorje in aktiviste iz skupnosti LGBTQ+.
A si lahko vsaj enkrat tiho je neke vrste avtobiografski roman pisateljice, režiserke in kolumnistke Ivane Djilas, ki skozi preplet osebnih zgodb in družinske fotografije gradi sliko sveta, v katerem živimo.
"Bojim se pisateljev, ki znajo svojo knjigo predstaviti za boljšo, kot v resnici je. Poznam pisce, ki znajo neverjetno elokventno govoriti o svojem delu - potem pa knjigo preberem in sem razočaran," prizna francoski literarni zvezdnik Hervé Le Tellier.
Neveljaven email naslov
