Pod okriljem Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) je v prevodu Katje Zakrajšek izšla Rapsodija za gledališče. Knjiga prinaša dve od najpomembnejših besedil o gledališču sodobnega filozofa Alaina Badiouja, ki se je h gledališču vedno znova vračal. Gledališče ima namreč v njegovi misli o umetnosti oziroma o razmerju med umetnostjo in filozofijo središčno vlogo. Manj znano je, da Badiou ni le mislec gledališča, temveč tudi sam dramatik. Prav iz njegovega sodelovanja z režiserjem Antoinom Vitezom, eno ključnih osebnosti francoskega gledališča 20. stoletja, so v 80. letih preteklega stoletja izhajale refleksije, ki so postale osnova za to knjižno izdajo.

Avtor spremne besede Mladen Dolar je zapisal, da Badiou (za zdaj) stoji na koncu burne, intrigantne in težavne zgodovine razmerij med filozofijo in gledališčem. "Skoraj ga ni filozofa, ki bi posvetil toliko časa in energije gledališču, ne le filozofskim refleksijam o gledališču, temveč tudi kot gledališki avtor in praktični sodelavec," je presodil. Badioujev obsežen filozofski opus se sicer vrti okrog dogodka in resnice na različnih toriščih človeškega bivanja – v znanosti, politiki, umetnosti in ljubezni, so med drugim zapisali pri MGL-ju.

O zgodovini, razpravah in razlagah totalitarizma
Pri Založbi Sophia je v prevodu Maje Breznik izšla knjiga Totalitarizem: Zgodovina razprave italijanskega zgodovinarja Enza Traversa z univerze Cornell v ZDA. Gre za problemsko študijo o zgodovini, kontekstih, razpravah in razlagah totalitarizma – označevalca, ki je postal ena od najmočnejših kontroverz intelektualne zgodovine preteklega stoletja. Študija zgodovinsko zajema razlage totalitarizma od formulacije totalne države pri Benitu Mussoliniju, Giovaniju Gentileju in Carlu Schmittu, prek teorije totalitarizma, ki so jo pred drugo svetovno vojno oblikovali intelektualci v izgnanstvu ob razlagah nacizma in kritiki stalinizma, do apologije, ki se je začela s hladno vojno in ciljem diskreditacije komunističnih idej in osvobodilnih gibanj, z izkrivljanjem ključnih zgodovinskih kontekstov, tudi razmišljanja Hannah Arendt, ter z enačenjem komunizma in nacizma, zato da bi bil neoliberalni red videti kot najboljša izbira in celo kot nosilec antifašizma.

Prevajalka je z Rastkom Močnikom napisala tudi spremno besedo, v njej pa med drugim poudarjata, da "knjiga prikazuje zgodovino formiranja področja, ki je globoko pogreznjeno v politične boje in s svojimi ideološkimi predpostavkami meče sence celo na raziskave, ki se mu poskušajo izmuzniti".

Izbor poezije priznane afroameriške avtorice
V prevodu Nataše Velikonja in s spremno besedo Nine Dragičević je izšla knjiga Pesmi, ki prinaša izbor poezije afroameriške avtorice Pat Parker (1944–1989). Delo te pionirke lezbično-feministične umetnosti, ki je objavljala v številnih revijah, časopisih in antologijah, danes velja za klasiko ameriške literature in družbene misli, so zapisali pri založbi. Podpisala je pet pesniških zbirk: Child of Myself (1972), Pit Stop (1974), Movement in Black (1978), Womanslaughter (1978) in Jonestown & Other Madness (1985). Z Judy Grahn, še eno lezbično pionirko, je posnela glasbeni album Where Would I Be Without You (1976), ena od njenih pesmi se je pojavila tudi na albumu Lesbian Concentrate (1977).

Slovenski izbor njenih pesmi je preveden iz knjige The Complete Works of Pat Parker, ki je izšla leta 2016 kot skupni projekt ameriških založb A Midsummer's Night Press in Sinister Wisdom pod urednikovanjem Julie R. Enszer. "V tem 488-stranskem delu je ponatisnjenih vseh pet njenih pesniških zbirk, pa tudi njena proza in eseji, dve neobjavljeni drami ter še neobjavljene pesmi. Ta knjiga je leta 2017 prejela literarno nagrado lambda za lezbično poezijo," so zapisali pri Založbi Škuc, kjer je knjiga izšla v okviru zbirke Vizibilija.

Slovensko-italijanska slikanica Marka Kravosa
V slikanici Hiša selivka Marka Kravosa, ki jo je z ilustracijami opremila Erika Cunja, prevedla pa Darja Betocchi, so zbrane tri pravljice. V prvi, Zajec zvitorepec, spoznamo zajca, ki se zvito reši iz lisičinih krempljev, začne prodajati srečo in obogati. Za nameček si omisli še malce razkošnejši rep, kot smo ga pri zajcih vajeni, in celo ladjo, ki ga pripelje v cirkus. V pravljici Rozamunda, Hudik in paž Nace z zadrževanim dihom spremljamo, kako kraljična Rozamunda po strašni pomoti pade v roke zlobnemu Hudiku. Njena usoda je odslej odvisna le od iznajdljivosti paža Naceta. Mu bo pravočasno uspelo rešiti kraljično? V naslovni pravljici Hiša selivka pa spoznamo dečka Luko, ki hišico babice in dedka spremeni v bujen vrt, ki marsikomu vzbudi tek. Ker se kradljivci in nadloge vrstijo drug za drugim, se Luka odloči hišico preseliti. In to kar po zraku, so vsebino slikanice povzeli pri založbi Miš.