Orhan Pamuk verjetno tudi ob zamenjavi leta ne bo mogel pregnati misli na začetek sojenja. Foto: EPA
Orhan Pamuk verjetno tudi ob zamenjavi leta ne bo mogel pregnati misli na začetek sojenja. Foto: EPA
Britanski premier Tony Blair (levo) in turški premier Reyyip Erdogan
Samo s srečanji z evropskimi voditelji Erdogan Turčije ne bo pripeljal v Evropsko unijo. Foto: EPA
Orhan Pamuk

A najnovejša novica je prva po dolgem času, ki je Orhanu Pamuku morda zvabila nasmešek na usta. Turško državno tožilstvo je namreč odločilo, da obtožnice proti Pamuku ne bo razširilo, čeprav naj bi pisatelj v intervjuju za nemški časnik Die Welt žalil turško vojsko. Nekaj dodatne svetlobe na obzorju Pamukove prihodnosti pa je dodala tudi izjava turškega premierja Recepa Tayyipa Erdogana in zunanjega ministra Abdulaha Gula, da bi bilo mogoče 301. člen kazenskega zakonika, po katerem je obtožen Pamuk, spremeniti.

Elastična pravna določila
301. člen novega zakonika je namreč zares kontroverzen. Turčija je namreč zakonik letos sprejela kot simbol približevanja turškega pravosodja evropskih standardom. A vsaj 301. člen ne zagotavlja kaj prida demokratičnosti in osebne svobode. Po njem je namreč zagrožena zaporna kazen do treh let za žalitev države, vojske ali koncepta turškosti. Sploh zadnji pojem je zelo "elastičen" in se ga dobro uporabiti v procesih proti nasprotnikom nosilcev turške oblasti.

Kmalu kesanje turških voditeljev?
Orhan Pamuk tako ostaja obtožen žalitve turške zgodovine in časti. Uradna Turčija še vedno ne priznava tudi prek turških meja znane resnice o turškem genocidu nad Armenci pred 90 leti, zato je Pamuk s svobodnim govorom o tej temi prekršil "zapoved o molku javne skrivnosti". Pisateljev primer pa morda ne bo imel tako drastičnih posledic, kot je sprva kazalo. Turčija se je namreč zaradi primera znašla v nemilosti pri najmočnejših članicah Evropske unije, zveze, ki bi se ji tudi država na prehodu med Evropo in Azijo rada čim prej pridružila.

Napoved premierja in zunanjega ministra o možni spremembi 301. člena je verjetno znak, da se je turška oblast začela zavedati, da ji lahko vztrajanje pri procesu "pokvari velikopotezne načrte". Še vedno pa ne moremo prezreti žalostnega dejstva, da val skrajnih nacionalističnih čustev v Turčiji narašča in da je na seznamu turških državljanov, ki bi Pamuka najraje "odstranili", skoraj nepregledno dolg. O tem pričajo tudi izgredi, ki so pospremili spodletel začetek procesa 16. decembra.