Pri založbi Arsem so izdali mladinski roman Cvetke Bevc Desetka in slikanico Svetlane Makarovič Čuk na palici, ki jo tokrat krasijo ilustracije Mateje Jager. Kot je povedal urednik Gašper Troha, je nova, tretja izdaja slikanice od prejšnjih bogatejša tudi za spremno besedilo, ki so ga povzeli iz pesničinih spremnih besedil na kasetah.

Pesmico za lahko noč lahko prebere pesnica sama
Deset otroških pesmi Čuk na palici je prvič izšlo leta 1984 na kaseti, dve leti pozneje so izšle pri založbi Delavska enotnost v knjižni različici, leta 2001 pa še pri Mladinski knjigi z ilustracijami Gorazda Vahna. Ob deseti obletnici zadnje izdaje je zdaj na voljo nova slikanica pri založbi Arsem, ki ji je dodana zgoščenka s posnetkom, na katerem Makarovičeva interpretira pesmi ob spremljavi Lada Jakše in Aleša Rendle.

Makarovičeva je pojasnila naslov Čuk na palici, ki izhaja iz časa, ko je bila "pred približno 100 leti tudi sama otrok in mi je nona ob vsaki moji čudni izjavi rekla čuk na palici". Pozneje je izvedela, da je besedna zveza izhajala iz naslova revije, ki so jo izdajali Tigrovci.

Pernate in kosmate poosebitve človeških hib
Pesmi so nastajale iz občutka nove radosti, ki jo je prevzela po težkih trenutkih, ko je s svojimi hišnimi ljubljenčki za las ušla smrti. Na stvari je začela gledati bolj humorno in tako je, denimo, iz gospoda, ki se je pisal Jazbec, nastal znameniti lik jazbeca; za kokoš, ki si želi postati operna pevka, pa je navdih dobila pri starejših ženskah na koru, je pojasnila. Kot je povedala, je z novimi ilustracijami Jagerjeve zadovoljna, še posebej pri srcu ji je portret lisice, "ki si ga želi imeti na steni".

Facebook se je prebil v tkivo časa
Roman Desetka prinaša zgodbe desetih najstnikov, gimnazijskih dijakov razreda 2. b, ki svoje zgodbe objavljajo na Facebooku. Cvetka Bevc je skušala načeti probleme mladih, in sicer brez pedagoškega ozadja, čeprav ti vseeno izpričujejo vrednote mladih posameznikov. Avtorica je dodala, da se je lotila različnih tabujev in različnih problematik, kot sta homoseksualnost in mamila.

Ko na avtobusu prisluhneš belemu šumu iz ozadja ...
Povedala je, da je veliko gradiva dobila na vožnjah z mestnim avtobusom, saj se z njim vozi veliko mladeži, ki je tako glasna, "da ji niti ni treba prisluškovati". Izhajala je tudi iz svojih izkušenj in mladostnih iskanj svoje hčere, pri delu pa so ji, kot je pojasnila, pomagali tudi nečaki. Ker je želela roman čim bolj približati govorici mladih, je uporabila tudi njihove znake in simbole, denimo smeške, ki izražajo različna čustvena stanja. Na koncu je dodala tudi slovarček emotivnih izrazov za tiste, ki niso tako vešči tega jezika.