Trubarjeve besede po njegovem mnenju dobro povzemajo "odgovornost za naša osebna in kolektivna ravnanja", zato je povabil vse, da "skupaj praznujemo v duhu Trubarjevih besed".

Za spominski dan utemeljitelja knjižne slovenščine in pobudnika oblikovanja zavesti o enotnosti slovenskega kulturnega, jezikovnega in političnega prostora je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva.

V predsedniški palači je ob državnem prazniku potekal dan odprtih vrat. Obiskovalce je sprejel in nagovoril predsednik republike. V nagovoru je opozoril na pomembno vlogo Trubarja kot utemeljitelja slovenske knjižne besede in slovenskega jezika kot ključnega dela nacionalne identitete Slovenk in Slovencev, ki je danes, pol tisočletja pozneje, tudi eden od 24 uradnih jezikov Evropske unije, je spomnil.

"Čuvati svoj jezik in kulturo ter skrbeti zanju"
Po Pahorjevih besedah "moramo čuvati svoj jezik in kulturo ter skrbeti zanju, ju ceniti in biti ponosni nanju ter tako ohranjati slovensko bit za prihodnje generacije, da bodo lahko v miru, varnosti in blaginji razvijale svoje talente in uresničevale sanje".

V počastitev državnega praznika je pred predsedniško palačo postrojena častna straža garde Slovenske vojske, ki bo vztrajala vse do 21. ure.

Pahor je v svojem nagovoru v Sovodnjah ob Soči v Italiji že včeraj poudaril Trubarjev pomen za slovenski narod. "Trubar je podaril našemu narodu nekaj čudovitega – knjigi v maternem jeziku. Bil je utemeljitelj naše pisane besede in s tem postavil temelje našega narodnega razvoja," je dejal predsednik republike. Reformacijo je opisal kot "gibanje, ki je pred pol tisočletja na drugačen, a zelo vizionarski način že skušalo povezati Evropo v celoto".

Tudi odbor DZ-ja za kulturo v novem sklicu je zaznamoval dan Primoža Trubarja. Državni praznik ni dela prost dan, lahko pa ga pojmujemo simbolno, saj utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika ni nikoli počival, je dejala predsednica odbora Tamara Vonta. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič pa je spomnila na Trubarjevo življenjsko pot.

"Trubarju smo posvečali premalo pozorno"
Protestantska književna tradicija je tako močno zasenčila katoliško, da se je morala ta v času protireformacije nasloniti na protestantska dela, je povedala predsednica DZ-ja.

Avtor prvih knjig v slovenskem jeziku, Abecednika in Katekizma, se je z deli protestantov, zlasti Jeana Calvina in Martina Luthra, seznanil v Ljubljani in si zamislil, da bi tudi Slovenci dobili lastne knjige in poslušali maše v svojem jeziku. Zaradi tega se je moral skrivati, saj ga je ljubljansko cerkveno sodišče izobčilo, posvetno pa obsodilo na zapor.

Po več letih skrivanja je odšel v Nemčijo in se za kratek čas vrnil v Ljubljano, a so ga izgnali po tem, ko je napisal Cerkveni red, je spomnila Klakočar Zupančič. Predsednici DZ-ja se zato zdi primerno, da se ga spominjamo ter se zavedamo pomena protestantov in dediščine, ki so jo zapustili.

"Presežek slovenstva"
Kot je dodala Vonta, smo Trubarju morda posvečali premalo pozornosti, vendar gre za enega od stebrov slovenske nacionalnosti, saj je jezik osnovno vezivo tega, da smo postali narod. Z idejo, da mora vsakdo brati Sveto pismo v svojem jeziku, pa je gradil tudi temelje slovenske književnosti.

V Cerkvenem redu je ena najpomembnejših in naprednih idej, da morajo imeti vsaka vas, trg in kraj učitelja, ki bo tako dečke kot deklice učil brati in pisati. "Izdelal je načrt za šolstvo in izobraževanje," je povedala Vonta. Skupaj z Jurijem Dalmatinom in Adamom Bohoričem je Trubarja označila za enega od mož presežkov slovenstva.

Veliki literati se zberejo na Trubarjevi domačiji
Ob dnevu Primoža Trubarja so na Trubarjevi domačiji v Velikih Laščah pripravili tradicionalno akademijo Društva slovenskih pisateljev z literarnim večerom, kjer je zbrane nagovoril predsednik društva Dušan Merc. Ta Trubarja vidi kot velikana svoje dobe, ki je odločilno pripomogel k ohranitvi slovenskega jezika.

Iz jezika, ki ga je zapisal Trubar, se je slovenščina po besedah Merca razvila v moderen evropski jezik, v katerem je na vseh področjih mogoče izraziti vse, kar je treba. "Naši pravniki, znanstveniki, umetniki in drugi lahko zdaj mirno govorijo, mislijo in se izražajo v slovenščini. Če Trubar ne bi naredil tega, kar je, ali pa bi bilo narejeno 200 ali 300 let pozneje, bi bili bistveno na slabšem, morda naš jezik celo ne bi obstal. Tako pa je obstal v vsej svoji lepoti in tudi težavami, ki pa jih imajo tudi drugi jeziki," je povedal Merc. Posebej lepo se mu zdi, da je komunikacija med preteklostjo in sedanjostjo slovenskega jezika še vedno mogoča.

Čeprav je Trubar pisal tekste s prevladujočo versko vsebino, je z njimi dosegel zelo širok pomen tudi na posvetnem področju. Po besedah Merca je to med drugim posledica dejstva, da verski teksti "nosijo vsebine, ki so tudi občečloveške".

Nocojšnji slavnostni akademiji in literarnemu večeru na Trubarjevi domačiji bo sledil poklon 70. obletnici postavitve spomenika Primožu Trubarju na Rašici, nato pa odprtje jubilejne, že 40. likovne razstave Trubarjevi kraji v galeriji Skedenj.

Osmega junija, na dan rojstva Primoža Trubarja v občini Velike Lašče sicer praznujejo tudi občinski praznik. Velik del prireditev poteka prav na Trubarjevi domačiji, za katero si občina Velike Lašče že nekaj časa prizadeva, da bi dobila status spomenika državnega pomena. Po besedah župana Tadeja Malovrha so trenutno prizadevanja na mrtvi točki, saj se najverjetneje čaka na nov veter na ministrstvu.

Občina je sicer na Trubarjevi domačiji pred kratkim prenovila tamkajšnji kozolec in ga preuredila v prostore turistično-informativnega centra.

Tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor
Prireditev ob dnevu Primoža Trubarja so pripravili tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor. Tokratna Spominjanja so posvetili počastitvi prazničnega dne in utrditvi zavedanja o delu in pomenu Trubarja za slovenski narod in za širši evropski prostor. Na prireditvi v Glazerjevi dvorani bo Marko Jesenšek predstavil delo in osebnost mariborskega trubarologa Jožeta Rajhmana, predavanje Majde Merše nosi naslov Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja – pot od ideje do prvega zvezka slovarja.

Trubarjev dan praznujemo po zaslugi Borisa Pahorja
Pobudo za državni praznik je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal pred dnevi umrli tržaški pisatelj Boris Pahor. Odločitev o državnem prazniku je bila sprejeta leta 2010.