Z Grossmanom, čigar obisk v Ljubljani je del festivala Fabula, ta pa dogajanj v sklopu Ljubljane - svetovne prestolnice knjige, se je v Klubu Cankarjevega doma pogovarjal prevajalec njegovega dela Glej geslo: ljubezen Klemen Jelinčič Boeta. Roman, ki je v slovenščini izšel v sklopu projekta Knjiga za vsakogar (in zato stane pičle tri evre), je zgodba sina zakoncev Neumann, ki sta preživela holokavst. Fant, ki v 50. letih 20. stoletja odrašča v Jeruzalemu, je "obkrožen je s tišino in norostjo preživelih, zato postane obseden s skrivnostmi sveta, ki ga poskušajo zakriti". Delo Glej geslo: ljubezen je naletelo na izjemno pozitiven odziv tako v kritiških krogih (New York Times ga je primerjal z romani Krik in bes Williama Faulknerja, Pločevinastim bobnom G. Grassa in Sto let samote G. G. Marqueza) kot pri bralcih.

V Jeruzalemu živeči pisatelj je mednarodno pozornost leta 1987 pritegnil s publicistično analizo arabsko-izraelskega spora z naslovom Rumeni veter. Med Grossmanovimi deli imajo tudi sicer poseben pomen analize razmer na Bližnjem vzhodu - nenazadnje je v libanonskih vojnih spopadih leta 2006 tragično izgubil sina. Po njegovi smrti je (v družbi še dveh pomembnih izraelskih pisateljev, Amosa Oza in A.B. Jeošue, sprti strani v Libanonu pozval k premirju na odmevni novinarski konferenci.

Videti svet skozi sovražnikove oči
Grossmanova literatura se izmika kategorizaciji, se pa že od prvih zgodb dalje osredotoča predvsem na dve temi: odraščanje ter vojno in nasilje, ki zaznamujeta izraelski vsakdan. Knjiga ima po njegovem mnenju ključno vlogo pri premostitvi teh nesoglasij: "Pisanje v tako nasilnem okolju je neprenehen poskus izboriti si nazaj lastno individualnost, zahtevati edinstvenost posameznika v situaciji, ki briše mejo med edinstvenostjo in niansami. Tisti, ki pišemo tukaj, smo izkusili že skoraj pozabljeno prožnost menjave perspektive, gledanja na svet skozi tuje oči, včasih celo skozi oči sovražnika."

Uporablja različne pisateljske postopke, saj želi prikazati čim širši spekter življenjskih vidikov in razsežnosti svojih pripovedi. Pogosto "preklaplja" med različnimi pripovedovalci, perspektivami in jezikovnimi slogi. Od srednjeveške in svetopisemske dikcije tako denimo prehaja k sodobni, z jidišem začinjeni hebrejščini.

David Grossman je za svoje delo prejel 15 mednarodnih in štiri izraelske književne nagrade. Deli Glej geslo: ljubezen in Notranja slovnica sta bili leta 2007 vključeni med deset romanov, ki spadajo med najvplivnejša knjižna dela od ustanovitve države Izrael. V slovenščino je preveden še njegov esej Levji med (Mladinska knjiga, 2006).