Knjigo sestavljajo zapisi berlinske najstnice, ki se je med drugo svetovno vojno skupaj s konvojem t. i. Joškovih otrok prebijala v Palestino, predtem pa se skrivala in prebivala med drugim tudi v Sloveniji, so opisali organizatorji dogodka.

Sodelovali bodo Oto Luthar, Jaša Drnovšek in Irena Šumi. Pogovor, ki se bo začel ob 18. uri na kanalu Youtube Založbe ZRC, bo povezovala Agata Tomažič. Pogovor bo mogoče spremljati tudi na spletni platformi Zoom.

"Natanko dve leti po izidu knjige Joškovi otroci, pretresljivega pričevanja Josefa (Joška) Indiga o napornem, večletnem begu 73 judovskih fantov in deklet pred holokavstom, dobivamo v prevodu še dnevnik Sonje Borus, mlade Berlinčanke, ki je ta usodni čas sproti osvetljevala iz svojega zornega kota," so zapisali pri založbi ZRC.

Njeni prvi zapisi segajo v leto 1941, ko je morala skupina, ki jo je vodil Indig in ki je skozi Jugoslavijo želela priti v Palestino, nenadoma skreniti s prvotno začrtane poti. Zavetje je najprej našla v lovskem dvorcu na Lesnem Brdu pri Horjulu, kjer je ostala leto dni. Nato je morala zbežati v Nonantolo, mestece pri Modeni, po nemški zasedbi Italije pa v Švico, kjer je ušla smrtni nevarnosti. Sonja Borus, danes 93-letna Šošana Harari, živi v kibucu Ruhama v Izraelu.

Spominjanje na vse, kar bi najraje pozabila
Kot v predgovoru Sonjinega dnevnika ugotavlja Oto Luthar, je Sonja v svojih zapisih premogla pogum za sprotno premišljevanje o stiskah, v katerih so se znašli otroci na begu. "S tem ko je v dnevnik poleg vsakdanjih, povsem običajnih dekliških težav vpisovala tudi vse svoje dvome in skrbi, je morala zbrati še dodaten pogum … Ne nazadnje za spominjanje na vse, kar bi najraje pozabila," je zapisal.

Avtorica pa je leta 2011 v predgovoru ob prvem izidu svojega dnevnika zapisala, da je njen moto optimizem. "Zmeraj sem vedela, da me v prihodnosti čaka boljše življenje. Bili so tudi trenutki, ko sem mislila, da bom morala vse opustiti, toda prav ta notranja iskra mi je rekla, da bo vedno vse dobro."

Iz nemškega izvirnika je v slovenščino delo prevedel Jaša Drnovšek, spremna besedila pa so napisali Helena Dobrovoljc, Jaša Drnovšek, Oto Luthar, Šošana Harari, Bella Sagi in Klaus Voigt.