Od leta 1991 se v organizaciji Založniške zbornice pri GZS na frankfurtskem sejmu samostojno predstavlja tudi Slovenija, ki pa je tokrat malce odstopila od ustaljene prakse. Kot sta povedali vodja organizacije Irena Brglez in selektorica Urška P. Černe so letos šli stran od slovenske stojnice in tudi s sejma v mestno središče, učinkovitost recepta pa se bo pokazala šele čez nekaj mesecev ali celo let.

S Pahorjem o recepciji prevodov
Prvi gost, ki je zastopal slovensko literarno srenjo v Frankfurtu, je bil 95-letni pisatelj Boris Pahor, ki je izrazil dvom o smiselnosti tovrstnih predstavitev glede na to, da je bilo na pogovoru z njim prisotnih 50 obiskovalcev, kar naj bi bilo po Pahorjevem mnenju premalo. Pozneje je, ob upoštevanju gostovanja izpred dveh let, ko je le pred peščico poslušalcev Pahor dobil povabilo za literarni nastop v Berlinu, vseeno priznal, da učinek takšnih gostovanj ne kaže meriti samo po številu gledalcev. Prireditev z Borisom Pahorjem je sicer govorila o različnih recepcijah pisateljevih prevodov, ki jih druži družbenopolitična vrednost. Čeprav je bila gostja dogodka Ursula März, pa je bilo najmanj govora ravno o recepciji v Nemčiji, kjer Pahor širšim množicam ni tako domač kot v Italiji.

Mednarodni obiskovalci
V koprodukciji z nemško ustanovo Deutsches Kulturforum östliches se je v Frankfurtu zgodil tudi dogodek, imenovan Kje so Kočevarji?, za katerega je zgodovinar Mitja Ferenc pripravil zelo nazorno slikovno projekcijo izgubljene kočevarske dediščine. Voditeljica in prevajalka Amalija Maček je vodila pogovor nemških in slovenskih gostov, naslovljen Dialog. Med gosti sta bila tudi Joachim Hösler in publicist z družinsko zgodbo iz Kočevja Martin Pollack.

Največ obiskovalcev slovenskih prireditev, ki so se zvrstile do tretjega dne, je prišlo na četrtkovo prireditev z mednarodno kulturnopolitičnim pridihom. Med obiskovalci so bili tudi londonski založnik Random House in direktorica švicarskega sklada Pro Helvetia, zastopniki zasebne mecenke Monike Schoeller, dedinje koncerna Holtzbrinck direktorica Sklada S. Fischer, Antje Contius, siva eminenca vzhodnonemškega založništva, Dietrich Simon, nemški literarni promotorji in uredniki literarnih revij, tuji novinarji in vodje nacionalnih in univerzitetnih knjižnic.

Največ zanimanja za zgodovinske knjige
Obiskovalci se po besedah Cvetke Bevc, vodje pisarne Društva slovenskih pisateljev in vodjaeekipe stojnice, zanimajo predvsem za zgodovinske knjige, na literarnem področju pa za romane s sodobno tematiko, avtorje detektivk in kriminalk, po poeziji, ki je med subvencijami ministrstva najbolj zastopana, pa sploh ne vprašujejo.

C. R.