Glavni junak romana, postavljenega v izmišljeno vzhodnoafriško državo Izmajlijo, je novinar William Boot, ki ga urednik pošlje poročat o vojnih razmerah v z rudami bogato državo. Čeprav se Waugh niti z eno besedo ne dotakne britanskega kolonializma v Afriki, ni naključje, da se za prevlado v Izmajliji poleg Britancev, ki se nekako ves čas držijo ob strani, bojujejo Nemci in Rusi in za protiutež karizmatičnemu predsedniku Jacksonu nastavijo svoje politične kandidate, o katerih protagonist Boot izjavi: "Nemci so se s kar najmanjšo mero razsodnosti odločili, da za predvidenega diktatorja postavijo domačina prostaškega značaja, imenovanega Smiles. Nikoli se ga nisem resno bal. Rusi so bolj prekanjeno podkupili stranko Mladih Izmajlijcev, in kot vidite, so trenutno na boljšem."

Do fiktivne afriške države na določenih mestih kaže omalovažujoč odnos, saj bralec dobi občutek, da se na obeh straneh vojaškega spopada nahajajo primitivni in neukročeni barbari. Med opisom političnih razmer se ne more izogniti črnemu humorju in svojevrstnemu cinizmu. Ko na primer opisuje govor doktorja Benita, ki poveljuje skupini Mladih Izmajlijcev, arogantno navrže: "Za nedeljo je razglasil odpravo suženjstva in kliče prostovoljce za desetdnevni deseturni teden. Menim, da priložnosti ni izbral ravno tankočutno." Waugh je namreč že med službovanjem v Abesiniji za Daily Mail poročal o kronanju Haileja Selassieja, o katerem v nasprotju z večino britanskih izobražencev ni imel najboljšega mnenja, zato je v Mussolinijevi kolonializaciji ozemlja videl "kulturno poslanstvo" Italije nad barbarsko državo. Svoje izkušnje je popisal v knjigi Waugh v Abesiniji, ki je izšla leta 1936, dve leti po romanu Prgišče prahu, o katerem je avtor izjavil, da je v njem "povedal vse, kar je imel povedati o humanizmu ali bolje o tem, kakšno je lahko življenje brez vere".

Roman Ekskluziva, ki je v izvirniku izšel daljnega leta 1938, je razdeljen na tri poglavja. V prvem sledimo protagonistu v Londonu, ko se pripravlja na odhod v Izmajlijo, v drugem smo priča dinamičnemu političnemu dogajanju v tej afriški državi, v tretjem pa se vrnemo v London, kjer na banketu lorda Copperja, urednika dnevnika Zverina, sledimo nepričakovanemu razpletu zgodbe. Čeprav bi marsikdo zmotno predvideval, da je osrednja nit zgodbe geopolitična igra velesil, gre v romanu Ekskluziva bolj kot ne za avtorjev odnos do novinarstva in medijev. Že na začetku 20. stoletja so se novinarji in dopisniki iz tujine soočali s podobnimi izzivi in problemi kot danes. Waugh s pretanjeno žilico za sarkazem pokaže na zvijače in laži novinarjev, da bi zgodbo v očeh urednikov in bralcev naredili čim bolj privlačno. Prav zato se v romanu poleg glavnega junaka pojavita še narcisoidna novinarja, ki se držita zase in si izmišljata zgodbe v hotelu, namesto da bi preverjala resnično dogajanje na terenu: aroganten britanski novinar sir Jocelyn Hitchcock postavlja v ospredje le svoje potrebe, ameriški novinar Welock Jakes pa si izmišlja dogodke, da bi bili videti čim bolj zanimivi, medtem ko piše lastno knjigo, za katero je predtem pokasiral honorar. Waugh, ki je med drugo svetovno vojno dodobra spoznal pasti vojnega dopisništva, je na hudomušen način opisal novinarje, ki si kradejo brzojavke in pretiravajo v čustvenem izražanju, da bi pridobili prednost pred drugimi in poželi pohvalo šefov, Čeprav se glavni junak predaja svoji poročevalski nalogi in ga odnosi z ljudmi na terenu precej zaznamujejo, je še vedno močno navezan na angleško podeželje, h kateremu stremi z vsakim dihom. Tudi ljubezensko razmerje s poročenim nemškim dekletom ga ne spravi v dobro voljo.

Roman Ekskluziva zaznamujejo ironični monologi in duhoviti dialogi, s katerimi pisatelj Evelyn Waugh prikaže vso čustveno paleto novinarskega poklica, ki v negotovih vojnih razmerah zavzame nove razsežnosti. Ob tem opozarja, kako spolzka in zmanipulirana je lahko resnica, ko gre za obračun velikih političnih sil in željo po vzdrževanju monopola na področju medijev. Waugh brez dlake na jeziku potrjuje, da je resnica konstrukt, ki nastane kot rezultat vloženih finančnih sredstev interesnih skupin, ki želijo predstaviti vojno z vidika geostrateškega imperializma, ne pa iz perspektive najsiromašnejših državljanov, ki v spopadih plačajo najvišjo ceno.

Iz oddaje S knjižnega trga.