Nagrado ji bodo izročili na prireditvi 23. marca v lutkovnem gledališču. Glazerjeve listine na področju kulture bodo prejeli arhitektka Mirjana Koren, pesnik Marjan Pungartnik ter arhitekta Tomaž Kancler in Mateja Katrašnik.

Na novinarski konferenci je predsednica odbora za podelitev nagrad Zdenka Križanič pojasnila, da je na razpis, ki je bil odprt do 17. decembra lani, prispelo 35 predlogov z 21 predlaganimi kandidati, od tega 15 za Glazerjevo listino in šest za Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Strokovne komisije so opravile izbor ter jim v odločanje posredovale več predlogov, odbor pa je nagrajence določil na svoji zadnji seji 4. marca.

Prevedla tudi drugi del Fausta
Voukovi, avtorici z izjemnim pesniškim in prevajalskim opusom, so nagrado za življenjsko delo podelili, ker kot pesnica že 30 let vztraja v samem vrhu slovenske poezije. Kot je pojasnil Bojan Labovič iz urada za kulturo na mariborski občini, je Voukova s svojo prepoznavno poetiko obogatila slovensko pesniško zakladnico, med drugim z osmimi vrhunskimi pesniškimi zbirkami.

S svojo poezijo je s prevodi v francoščino, hrvaščino, portugalščino, madžarščino, arabščino, češčino, japonščino, nemščino navzoča tudi v mednarodnem prostoru, v nasprotni smeri pa je njeno prevajalsko delo vezano na sodelovanje s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. V tem smislu je Labovič posebej izpostavil njen prevod enega najpomembnejših besedil evropske literature - drugega dela Goethejevega Fausta.

Dobitniki Glazerjevih listin
Direktorici Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjani Koren bodo Glazerjevo listino podelili kot avtorici idejne zasnove in prostorske postavitve oglednega depoja pohištva v prostorih nekdanjega kina Partizan, ki je nastal v letu Evropske prestolnice kulture 2012.

Pesniku, pisatelju, avtorju lutkovnih in dramskih besedil, publicistu, prevajalcu ter organizatorju številnih kulturnih prireditev Marjanu Pungartniku bodo listino podelili za uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora.

Arhitekta Tomaž Kancler in Mateja Katrašnik pa listino prejmeta za idejno zasnovo in virtualno odprtje Muzeja nacističnega taborišča sovjetskih vojnih ujetnikov, ki je nastal v objektih nekdanje carinarnice v mariborskem Melju. Odprli so ga julija lani, odprtja se je udeležil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja mariborske občine za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. Odbor za podelitev nagrad vsako leto lahko podeli eno nagrado za življenjsko delo in največ tri listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju.

Glazerjeve nagrade in listine so tudi finančno ovrednotene, tako da bo glavna nagrajenka prejela 15.750 evrov, prejemniki listin pa po 5.250 evrov.