Prvo poglavje, v katerem se je posvetila obdobju od 14. do 17. stoletja, je na spletni strani Pottermore objavila v torek; novi deli se pojavijo vsak dan ob dveh popoldne, zadnji bo na vrsti jutri. Zgodovina magije v Severni Ameriki, ki popisuje magijo v novem svetu med 14. in 17. stoletjem, naj bi njenim oboževalcem, pravi Rowlingova, bila priprava na napovedano filmsko trilogijo. Najprej bo novembra v kinematografe prišel film Fantastic Beasts and Where to Find Them v režiji Davida Yatesa (in z Eddiejem Redmaynom v glavni vlogi), druga dva dela bosta predvidoma končana do leta 2018 oziroma 2020.

Čeprav je večina oboževalcev hvaležna za vsak nov detajl iz čarobnega sveta Harryja Potterja, pa so se na pisateljico na spletu usule tudi kritike skupnosti staroselskih Američanov. Še posebej jih jezi njeno domnevno tematiziranje t. i. skinwalkerjev, ki naj bi bili v izročilu ljudstva Navajo zlobni čarovniki ali čarovnice, ki lahko privzamejo živalsko obliko.

Rowlingova v svoji zgodbi zapiše, da "ima mit osnovo v resnici ... Legenda se je spletla okrog indijanskih animagov (čarovnik, ki se lahko spremeni v žival, op. n.), češ da so žrtvovali bližnje družinske člane, da bi pridobili svojo sposobnost transformacije. Pravzaprav je večina animagov živalsko obliko privzela zato, da bi ubežali pregonu ali pa da bi lovili za celo pleme. Tako blatenje je pogosto izviralo pri vračih No-Maj, ki so tudi sami včasih hlinili nadnaravne sposobnosti in so se bali razkritja."

V debati, ki se je razvila na Twitterju, je Rowlingova poudarila, da "v njenem čarovniškem svetu ni skinwalkerjev", legendo pa naj bi spletli ljudje brez magičnih sposobnosti, da bi "demonizirali čarovnike".

Kolonializem?
Adrienne Keene, ki se ukvarja s predstavljanjem staroselskih Američanov v medijih, jo je ostro zavrnila, da to pač ni "njen" svet. "To je naš (resnični) svet. Zgodbe o skinwalkerjih imajo svoj kontekst, korenine in resničnost ... Ne morete si kar prilastiti žive dediščine marginaliziranih ljudstev. To je čisti kolonializem/prilaščanje."

Akademikinjo moti tudi besedna fraza "staroselska ameriška skupnost", ki jo je uporabila Rowlingova, češ da "je ena naših največjih bitk dokazovanje, da so staroselska ljudstva in skupnosti ter kulture raznoliki, kompleksni in med seboj zelo različni".

Nobena stvar ne more biti samo "staroselsko ameriška", niti v fiktivnem čarovniškem svetu, piše Keenova na svojem blogu Native Appropriations. "Indijanska duhovnost in verovanja niso fantazija na isti ravni s čarovniki. Ta verovanja so živa, v rabi in cenjena ... kot staroselci se vsak dan borimo, da bi nas svet dojemal kot sodobna, živa in zaokrožena človeška bitja. Distancirati se skušamo od stereotipov, ki nas reducirajo na "mistične, z naravo povezane" šamane in "nasilne bojevniške divjake"."

"Nismo preživeli kolonizacije, da bi postali rekvizit"
Pisatelj in pripadnik ljudstva Navajo Brian Young je na Twitterju zapisal, da mu je pisanje Rowlingove "strlo srce". "J. K. Rowling, moja verovanja niso fantazija. Moji predniki niso preživeli kolonizacije, da bi naša kultura postala priročen rekvizit."

Spet drugi pripadniki staroselskih ljudstev so oboževalci Harryja Potterja in nimajo nič proti temu, da bi dobili svoje predstavnike v svetu Bradavičarke, a jih moti "nespoštljivost pisateljičine izvedbe" tega projekta. "Ne pravimo, da Indijanci ne moremo biti čarovniki ali magična bitja, a ta poskus je nesprejemljiv in nespoštljiv zato, ker je J. K. Rowling svoje "indijanske čarovnike" zasnovala na istih rasističnih stereotipih kot J. M. Barrie Petra Pana," je tvitnila Johnnie Jae.