"Tehnologija, ki je meni pri srcu, je nova ameriška izdaja Svobode v mehki vezavi. Lahko jo polijem z vodo in bo še vedno delovala! Torej gre za kar dobro tehnologijo. Še več, brez napak bo delovala tudi čez deset let - zato ni čudno, da jo kapitalisti sovražijo. Slab poslovni model je," je med obiskom festivala v Cartageni v Kolumbiji povedal Franzen, ki je znan po tem, da se, kadar piše, popolnoma "odklopi" od spleta.

"Mislim, da je za resne bralce občutek trajnosti že od nekdaj del cele izkušnje. Vse drugo v naših življenjih je spremenljivo, tukaj pa imaš besedilo, ki ostaja enako. Bodo čez 50 let še obstajali bralci, ki bodo takega mnenja? Ki bodo čutili lakoto po nečem trajnem in nespremenljivem? Nisem jasnoviden."

Nekatere stvari pač ne potrebujejo izboljšav
"Se pa bojim, da bo svet zelo težko deloval, če bo taka trajnost izginila," opozarja Franzen, ki zagovarja stališče, da e-bralniki, kakršen je Amazonov Kindle, nikoli ne bodo imeli "čarobnosti", kakršno skriva v sebi natiskana stran. Njegov primer: "Veliki Gatsby je bil nazadnje obnovljen leta 1924. Verjetno ne potrebujemo novejše različice ali pač?"

"Mogoče čez 50 let nikogar več ne bodo zanimale tiskane knjige, ampak mene zanimajo. Ko berem knjigo, imam opravka z oprijemljivim predmetom v določenem kraju in času. To, da je knjiga enaka vsakič, ko jo vzamem s police, me pomirja. Nekdo se je resnično trudil izpiliti jezik, da je bilo vse natančno tako, kot si je zamislil - tako prepričan je bil vase, da je dal to natisniti na papir. Pri ekranu imam vedno občutek, da bi lahko vse skupaj pobrisali ali pa spremenili, prestavljali besede. Za nekoga, ki je tako obseden z literaturo kot jaz, to preprosto ni dovolj trajno."

Kdo bi sploh hotel živeti večno?
Pri vsem skupaj (52-letnega) Franzna tolaži le to, da ga čez 50 let najverjetneje ne bo več med živimi, da bi videl, ali je knjigam resnično odklenkalo ali ne. "Zabava me, kako zelo se naprezamo, da bi človeka naredili vsaj zelo odpornega, če ne že večnega. Ena od uteh smrtnosti je v tem, da si lahko rečeš: 'No, to vsaj ne bo moj problem.' Resno, svet se spreminja tako hitro, da ne vem, kako bi sploh lahko psihološko prenesli več kot 80 let."

Franzenfreude
Franzen se je med velika imena ameriške književnosti povzpel leta 2001, z izdajo romana Popravki (The Corrections), ki so ga prodali v več kot treh milijonih izvodov. Njegov dolgo pričakovani naslednji "veliki" roman, Svoboda (od nedavnega ga imamo tudi v slovenskem prevodu) mu je prislužil naslovnico revije Time - a, po drugi plati, tudi izum termina "Franzenfreude", s katerim je pisateljica Jennifer Weiner opisala "bolečino ob pogledu na množične in dolge recenzije, s katerimi svet zasipava Franzna."

Bere ga tudi Obama
Med Franznovimi oboževalci je konec koncev tudi predsednik Obama, ki se je Svobode tako veselil, da je prosil za predhoden izvod. In ljubezen je očitno obojestranska: "Eden od razlogov, zakaj imam rad Baracka Obamo, je to, da imam končno bralca tudi v Beli hiši. To je absolutno fantastično. Eden od nas vodi državo. Čeprav - ko sem slišal, da bere Svobodo, sem si mislil: 'Pa zakaj bereš roman? Pomembnejše stvari čakajo!'".

Odpisali demokracijo v zameno za iPhone
Tiskovna konferenca v Cartageni je bila pravzaprav prva, ki se je je po navadi odljudni pisatelj kdaj udeležil ("Občutek imam, da bi moral oznaniti premik v mirovnih pogajanjih na Bližnjem vzhodu") in kot taka priložnost za načenjanje cele vrste tematik. O gospodarski krizi v ZDA je tako povedal: "Nobenega dvoma ni, da v ZDA vse ne poteka gladko. Ampak mislim, da to ne velja samo za nas. Po mojem mnenju je kombinacija tehnologije in kapitalizma ustvarila svet, ki ga ne moremo nadzirati. V Evropi politiki sploh nimajo več velike vloge: vse pomembne odločitve prejemajo bankirji. Vse skupaj ima zelo malo zveze z demokracijo ali voljo ljudstva. In mi smo sužnji tega, ker se nočemo odpovedati svojim iPhonom."

Na opazke literarne stroke, da v njegovih romanih ni čutiti sledu transcendence, Franzen pojasnjuje: "Ne verjamem v Boga, ki bi na neki skrivni lokaciji sedel pred centralo ter sprejemal in odgovarjal na molitve. Če sem iskren, med pisanjem precej več kot o veri razmišljam o znanosti. Zame je umetnost sama po sebi religija."