Generalni sekretar centralnega Judovskega sveta v Nemčiji Stephan Kramer si namreč želi ponovne izdaje knjige Mein Kampf, vendar seveda ob primernem spremnem komentarju.

Po koncu druge svetovne vojne knjige, ki jo je Adolf Hitler napisal med prestajanjem zaporne kazni leta 1923, ne tiskajo več. Pa ne zaradi prepovedi, kot se pogosto zmotno omenja, ampak lastnica avtorskih pravic, bavarska državna oblast, ki je pravice v denacifikaciji prevzela osrednji nacistični založbi Eher-Verlag, v dogovoru z nemško vlado ne dovoli tiskanja.

Pripravljeni sodelovati pri pisanju komentarja
"Načeloma sem za ponovno izdajo," je Kramer za nemški radio povedal o knjigi, katere prodaja in kupovanje že obstoječih izvodov sta dovoljena. Dodal je še, da je centralni Judovski svet pripravljen sodelovati pri pisanju komentarja in se pogajati z bavarsko vlado, ki bo nosilka avtorskih pravic do 31. decembra leta 2015, ko bo minilo 70 let od Hitlerjeve smrti, s tem pa bodo avtorske pravice postale splošna last.

Začetek akcije za ponatis
Na pomen vnovične izdaje Hitlerjevega Mein Kampfa, opremljenega s primernim komentarjem, je pred letom začel zaradi približevanja leta 2015 in s tem morebitnim zlorabljanjem besedila skrajnih desničarjev za lastno propagando opozarjati zgodovinar Horst Möller.
Ugledni münchenski strokovnjak si je zamislil izdajo knjige v obliki akademske študije, ki bi jo obogatili s spremnim komentarjem in obširnimi opombami. Prepričan je namreč, da lahko akademska izdaja mitu in ugibanjem o tem, kaj vse je Hitler zapisal v knjigi, naredi konec.

Kako je Mein Kampf prišel v roke bavarske vlade?
V času smrti je imel Hitler uradno prebivališče registrirano v Münchnu in po vojni je vsa njegov lastnina, vključno s pravicami za knjigo, prišla pod bavarsko državno oblast. Po prepričanju zgodovinarja Wernerja Maserja bi se lahko za pravice potegoval Peter Raubal, sin Hitlerjevega nečaka Lea Raubala, vendar pa firerjev potomec, avstrijski inženir, s knjigo noče imeti nobenega opravka, ne glede na to, koliko denarja bi mu lahko prinesla.

V nemških knjižnicah je Mein Kampf večinoma dostopen kot izpisek celotne knjige, obogaten z obsežnimi komentarji. V drugih državah pa se kljub nasprotvanju bavarske oblasti do knjige ni tako težko dokopati. Knjiga je tako brez dovoljenja od leta 2006 na voljo tudi v slovenskem prevodu.

Kako je pri državah sosedah?
Mein Kampf je širše dostopen v Italiji in na Hrvaškem. Na založbo Croatia je januarja Bavarska naslovila zahtevo po umiku prevoda. Hrvaška ima namreč svoj prevod dostopen od leta 1999 (druga izdaja je izšla leta 2003), leta 2002 pa so knjigo izdali še v nemščini. V Avstriji je posedovanje knjige ali trgovanje z njo prepovedano.

Prodaja knjige je prepovedana tudi v Franciji, razen ko gre za izdajo, obogateno s komentarji zgodovinarjev. Širše je knjiga dostopna v Avstraliji, Kanadi, Kolumbiji, na Finskem, v Grčiji, Indiji, na Irskem, Japonskem, Novi Zelandiji, Portugalskem, v Makedoniji in Južni Koreji.

Dostopnost v Rusiji, Veliki Britaniji in ZDA
V nekdanji Sovjetski zvezi je bila knjiga prepovedana, od leta 1992 pa so v Rusiji Moj boj izdali vsaj trikrat. Ruski prevod je dostopen tudi na številnih spletnih straneh, pred kratkim pa so se pojavile zahteve po prepovedi knjige. V Veliki Britaniji vsako leto prodajo okoli 3.000 izvodov. Potem ko so leta 1999 začeli opozarjati, da velika spletna prodajalca knjig amazon.com in barnesandnoble.com številne izvode prodala v Nemčijo, sta se obe družbi strinjali, da prekineta te prodaje. Danes je knjiga dosegljiva v obeh spletnih knjigarnah. Tudi v ZDA je mogoče knjigo najti v skoraj vsaki knjižnici, prav tako pa jo je mogoče kupiti v spletnih knjigarnah. Ameriška vlada se je polastila pravic za knjigo že med drugo svetovno vojno, leta 1979 pa je pravice kupil založnik Houghton Mifflin. V ZDA na leto prodajo več kot 15.000 izvodov knjige.

Knjiga je prevedena tudi v arabščino in v arabskih državah dostopna od 30. let 20. stoletja do danes. Širše dostopna je tudi v Turčiji, kjer so leta 2005 prodali več kot 100.000 izvodov v dveh mesecih.

M. K.