Pozornost bomo namenili tudi novim zgodbam sodobnih slovenskih literatov Barici Smole in Vanji Peganu.

Pesmi Rabindranatha Tagoreja
V četrtek smo v Literarnem nokturnu v interpretaciji Aleša Valiča poslušali pesmi iz zbirke Darovanjke (prevod Janko Moder) pred 160 leti v Kolkati rojenega Rabindranatha Tagoreja, ki je leta 1913 postal prvi Neevropejec in pesnik, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Njegove pesmi izvirajo iz njegove duhovne naravnanosti do sveta in človeka v njem in znajo ob tem prisluhniti najbolj pretanjenim vzgibom srca, doživetjem mističnega, skrivnostnega, in vendar pozornemu posamezniku dostopnega sporočila naravnega stvarstva.

Izza kongresa Ivana Tavčarja
Ljubljana je bila pred dvestotimi leti od januarja do maja središče evropske diplomacije. Na kongresu Svete alianse so se zbrali avstrijski in ruski cesar, kralj obeh Sicilij in drugi evropski vladarji, ministri in odposlanci s številnim spremstvom in osebjem, skupaj več kot 600 gostov. Četrtkov Literarni večer je bil posvečen najobsežnejšemu delu Ivana Tavčarja – zgodovinskem romanu Izza kongresa. V njem je več kot 80 let po velikem dogodku oživil politično in družabno dogajanje tistega časa, glas je dal množici oseb, od nadutih mogotcev do najrevnejšega prebivalstva.

Črtica Sestanek Ivana Cankarja
V ponedeljkovem Literarnem nokturnu pa bomo lahko prisluhnili Cankarjevi avtobiografski črtici Sestanek, ki je izšla v maju 1897 v Slovencu kot podlistek pod psevdonimom Anton Kramar. V besedilu opisuje svoje življenje pozimi leta 1896/97, ko je študiral na Dunaju.

Zgodbi Barice Smole in Vanje Pegana
V soboto smo v Literarnem nokturnu slišali kratko intelektualno priostreno in intenzivno pripoved Spomeniki Barice Smole, v torek pa se bomo lahko prepustili prav tako še neobjavljeni kratki zgodbi primorskega pisatelja in pesnika Vanje Pegana. V Zeleni zavesi se je vživel v otroka, ki za naslovno zaveso s pomočjo odsluženih glasbil in njihovih delov odkriva domišljijski svet.

Svetovni dan Evrope
Literarni nokturno na dan Evrope, praznik miru in enotnosti, je posvečen ironični pesnitvi Otrok Evrope enega velikih razumnikov Evrope, poljskega pesnika, pisatelja in esejista Czesława Miłosza. S tem besedilom, ki ga je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, interpretira pa ga Zvone Hribar, je nastavil zrcalo zahodni družbi, opozoril na pešanje duha in izgubljanje vrednot, na cinizem in koristoljubje sodobnega človeka.

V Spominih, pismih in potopisih pa boste ob dnevu Evrope slišali besedilo Naš radio dolgoletne radijske urednice Rape Šuklje – sicer tudi prevajalke, avtorice tehtnih spremnih besed k nekaterim temeljnim delom svetovne književnosti, gledališke in filmske ter literarne kritičarke, urednice legendarne oddaje Gremo v kino ter avtorice številnih literarnih oddaj. O prvih letih na tedanjem radiu Ljubljana, ki je imel prostore na vogalu Cankarjeve ulice nad tedanjo restavracijo Daj-dam, je napisala izjemno zanimivo, sproščeno, tudi humorno besedilo. Interpretira ga Draga Potočnjak.

Dogajanje v kavarni Vesolje v Humoreski tega tedna
Še posebej humorna bo seveda Humoreska tega tedna, v kateri začenjamo cikel zgodb maroškega pisca Fouada Larouija, ki je živel tudi v Parizu in Cambridgeu, preden se je naselil v Amsterdamu, kjer danes piše in poučuje. Liki njegovih zgodb se sprašujejo o tem, kako je videti svet posameznika, ki je rojen v eni, miselno pa pripada drugi kulturi, in kako živeti novo identiteto, za katero tradicionalna, včasih pa tudi nova družba nimata razumevanja. Laroui svoje zgodbe pogosto umešča v rojstni Maroko, ali pa se tam vsaj porodijo med pogovorom stalnega omizja prijateljev v kavarni Vesolje. Anekdote o nenavadnih pripetljajih s srečnim koncem in nedolžnih prevarantstvih presegajo kulturne okvire in imajo zven univerzalnosti, saj jih lahko doživljamo tudi kot zgodbe iz sosednje kavarne. Cikel Larouijevih besedil je za Radio Slovenija izbrala in prevedla Urša Jernejc. Naslov prvega je Nenavadni primer Dassoukinovih hlač.

Razmislek o resnici Vladimirja Sorokina
Ob začetku festivala Fabula smo v sobotni Izbrani prozi poslušali odlomek iz romana Led enfanta terrible ruske literature Vladimirja Sorokina v prevodu Lijane Dejak. Gre za prvo avtorjevo obsežnejše delo, prevedeno v slovenski jezik, v njem pa se sprašuje o iskanju resnice in harmonije, pri čemer pušča pri bralcu veliko svobode za interpretacijo.

110 let od rojstva Maxa Frischa
Torkov Literarni večer bo posvečen 110. obletnici rojstva švicarskega dramatika in romanopisca Maxa Frischa, ki velja za enega najpomembnejših pisateljev 20. stoletja. Njegova dela kažejo ne le na pronicljivega in kritičnega opazovalca stvarnosti, temveč na širino svetovljanskega duha. V oddaji boste slišali odlomke iz njegovih najpomembnejših del Montauk, Stiller, Homo Faber, Naj mi bo ime Gantenbein inSinjebradec, ki so jih prevedli Vital Klabus, Edvard Kocbek in Lučka Jenčič.