Velikonočno tridnevje se začne z velikim četrtkom. V velikem tednu, ki se začne s cvetno nedeljo in zaokroži z veliko nočjo, ima poseben pomen velikonočno tridnevje. Veljalo je, da se v prvih dneh tedna še kaj postori na zemlji, pospravi okoli in znotraj hiše, pripravlja praznične jedi. Veliki četrtek pa je bil namenjen posvečenemu obisku cerkva, molitvi k božjemu grobu. To je dan, ko se spomnimo ustanovitve duhovništva – Jezusove zadnje večerje z apostoli, ko je krščanskemu svetu zapustil spomin v obliki evharistije.

"Vseh dvanajst Jezus je povabil / v odmaknjen, skromen kvart."
Zadnja večerja je tudi pesnitev hrvaškega pesnika akademika Luka Paljetka. V sproščenem, skoraj sodobnem in zato presenetljivem pesniškem jeziku govori o večerji Jezusa z učenci in tako ustvari nov umetniški pogled na ta dogodek. Pesem Zadnja večerja, ki jo je prevedel Ciril Zlobec in interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib, je bila v središču četrtkovega Literarnega nokturna. V petkovem smo se posvetili Frančišku Asiškemu in iz biografsko zasnovane pripovedi francoskega pisatelja Eloija Leclerca z naslovom Modrost nekega ubožca namenoma izbrali odlomek prav o tem, kako naj bi Frančišek Asiški doživljal veliki petek. To besedilo je prevedel Peter Vrabec in prebral dramski igralec Zoran More. "V želji, da bi podoživel Gospoda samega, je počasi začel izgovarjati psalm, ki ga je Jezus izrekel na križu ..."

Kocbekovo duhovno potovanje v Pariz in Simčičevo izgnanstvo v Buenos Airesu
Najpomembnejši krščanski praznik, velika noč, je vrh velikega tedna. V popotniškem vzdušju, s poudarkom na duhovnem popotništvu, smo za nedeljsko oddajo Spomini, pisma in potopisi izbrali odlomek o tem, kako je veliki teden doživljal pisatelj, esejist, prevajalec, urednik, politik in partizan Edvard Kocbek, ki je17. marca 1961 na pobudo revije Esprit odpotoval za dober mesec v Pariz. Kot zmerom je tudi takrat zbiral in dokumentiral vtise, doživetja, misli. Odlomek iz Drugega pariškega povojnega dnevnika, ki po obliki ohranja dnevniško strukturo, čeprav se z nezaznamovanimi datumi približuje dnevniškemu povzetku, je objavil leta 1962 v reviji Sodobnost in knjižno v zbirki Krogi navznoter leta 1977 pri Slovenski matici.

Naše potovanje tokrat seže vse do Argentine. Pripoved slovenskega pisatelja, esejista, dramatika in publicista Zorka Simčiča se dotika prazničnega časa, a hkrati razpira širšo bivanjsko tematiko in življenje v izgnanstvu. V Velikonočnem triptihu spremljamo njegovo doživljanje velikonočnega časa v treh različnih, a zanj vendarle tudi povezanih mestih: v Mariboru, Ljubljani in Buenos Airesu. Temu zadnjemu smo se posvetili tokrat v Literarnem portretu – s pripovedovalcem se vrnemo v leto 1959, leto po tem, ko je ostal brez staršev. Interpretira Pavle Ravnohrib.

Apostola Andreja je prevzelo Jezusovo neskončno usmiljenje do drugih
Za ljudi, ki zapustijo svoj dom, ker v njem niso našli priložnosti za dostojno življenje, je toliko pomembneje, da so sprejeti vsaj tam, kamor pobegnejo. Prav Jezus nas uči, kakšno neznansko vrednost ima sočutje, in njegovo neskončno usmiljenje je prevzelo apostola Andreja. Za nedeljski velikonočni Literarni nokturno smo izbrali kratko besedilo z naslovom Andrej iz knjige Jezus, sin človekov, v katerem tisti, ki so bili priča vstajenju, pripovedujejo o Jezusu Kristusu. Leta 1928 jo je napisal libanonski pesnik, pisatelj, filozof in slikar Kahlil Gibran, Besedilo je prevedel Boris Šinigoj in tudi tega je z glasom opremil Pavle Ravnohrib.

Šaljive zgodbice o beneškoslovenskem duhovniku Pieriju in 1. april
Težko bi nam kdo zameril hudomušnost v tem času, še posebej, ker se vmes prikrade 1. april, duhovščina pa se je tako ali tako od nekdaj rada pošalila na svoj račun. V Humoreski tega tedna se odpravimo v Beneško Slovenijo, deželo v Italiji, ki upravno sodi v Videmsko pokrajino in je v njej še po koncu 2. svetovne vojne živelo 60.000 Slovencev. Danes jih je precej manj, a zgodbice o duhovniku Pieriju, župniku v Barnasu, so še žive. Pripovedujeta jih igralca Marinka Štern in Jernej Kuntner.

Tradicionalni prazniki nas opominjajo na cikličnost zgodovine. In vse, kar je novi virus prinesel, se je tako ali drugače že pokazalo v preteklosti, le druge številke je formula vsebovala, bi lahko rekli v prenesenem pomenu. V teh negotovih časih pa nekateri tudi dvomijo o resničnosti besed in dejanj, ki naj bi prispevali k vrnitvi v normalne tirnice. In če 1. april velja za najbolj neresnega med prazniki, se je letos pokazal kot precej pomenljiv dan norcev. Za četrtkov Literarni večer na Prvem smo iz Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja izbrali humorno Oskrbnikovo povest v odličnem prevodu Marjana Strojana in interpretaciji Kristijana Mucka. Takole se bere odlomek na koncu, v katerem se pravica mlinarju odmeri:

''Tako ta mlinar, naj mu trda poje, / je navsezadnje le dočakal svoje / in bil tepen od dveh študentskih mrh / in še večerjo plačal za povrh. / Pa tudi žena in hčerka sta dobili / vsaka svoj kos, kot sta si zaslužili. / Vsem mlinarjem naj se zgodi tako, / saj z zlom bo plačan vsak, kdor dela zlo. / In navsezadnje se vsak lump ujame. / Zato nam bog, ki vse nas k sebi vzame, / povrni trud, ko uzremo ga v obraz, / kot tu povrnil mlinarju sem jaz.''

Povejmo, da so na nekatere literarne klasike, med katerimi je bil tudi Chaucer, ki je ustvarjal v drugi polovici 14. stoletja, močno vplivali srednjeveški fabliauji, starofrancoske humoristično-satirične pripovedke, po navadi v verzih, ki so jih izvajali igralci med 12. in 14. stoletjem.

Ob svetovnem dnevu mladinske književnosti
''Vpliv virusa je pretresel temelje vsakdanjega življenja in spodbudil vse generacije k premisleku o posledicah pohlepa in potrebi po solidarnosti."

In kako bi dnevu nagajivosti sledili lažje kot z mladostno iskrivostjo. Izpostavimo še eno ''migracijsko'' zgodbo – tokrat smo pred svetovnim dnem mladinske književnosti v srednem Literarnem nokturnu predstavili najstniški roman Nad obzorji, ki ga je napisala naša radijska sodelavka, pisateljica in dramatičarka Mateja Perpar. Simpatična šiškarska družina Jenko se iz Ljubljane preseli v Idrijo, kjer začnemo spoznavati svet Roka in domačinke Mance. Pripoved je postavljena v čas po prvem valu širjenja koronavirusa. ''Vpliv virusa je pretresel temelje vsakdanjega življenja in spodbudil vse generacije k premisleku o posledicah pohlepa in potrebi po solidarnosti," pove avtorica. Knjiga je nastala med njenim bivanjem v pisateljski rezidenci v Idrijski rudarski hiši julija 2020. Odlomek je interpretiral dramski igralec Blaž Šef, režirala Špela Kravogel in glasbeno opremila letošnja nagrajenka za življenjsko delo Združenja dramskih umetnikov Slovenije Darja Hlavka Godina.

V Literarnem nokturnu novega tedna, v ponedeljek, pa mladostnemu vzoru vdihnemo poetično noto. Pripravili smo izbor iz poezije Frana Saleškega Finžgarja. Za leta 1871 rojenega pripovednika in dramatika, ki ga večina pozna po povesti Pod svobodnim soncem, manj ljudi ve, da je bil v mladosti tudi obetaven pesnik. Leta 1891 je kot navdušen hribolazec napisal celo idilični ep 'Triglav', po koncu študija in posvetitvi v duhovnika pa je pisanje poezije opustil. Dodati velja, da je mladosten tudi glas danes tolikokrat omenjenega igralca Pavleta Ravnohriba, saj je bila oddaja posneta leta 1991. Takole pa nas nagovori druga kitica pesmi Zakaj? – Zato!

''Zato ker premalo bodic
te zbada v življenju,
ker večkrat še vedrih si lic,
premalo utrjen v borjenju.''

Maturitetni roman Konje krast o samoodločanju za lastne bolečine
Sami odločamo, kdaj boli, je oče nekoč rekel danes ljudomrznemu vdovcu, pripovedovalcu, ki se v zrelih letih skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti neprečiščen odnos s staršem. Torkov Literarni večer, ki ga je pripravila Miriam Stanonik, režiral pa Igor Likar, smo tako posvetili letošnjemu maturitetnemu romanu Konje krast norveškega pisatelja Pera Pettersona. Odlomke v prevodu Marije Zlatnar Moe je interpretiral igralec Primož Pirnat.