V kratkem predgovoru h knjigi je Ivan Dobnik označil ustvarjanje Uroša Marolta kot "poetiko iskanj, raziskovanj, videnj, sanj in vzdušij" in dodal, da Marolt "preseneča z izdelanostjo forme in prodornostjo vsebine, ki prebiva in poje v območju primarne lirike". To še vedno velja zanj, tudi za novi ciklus njegove poezije z naslovom Vrzel v mahu, ki ga v Literarnem nokturnu interpretira Klemen Janežič.
Po vsej ravnini pod nebom …
Jana Putrle Srdić je doslej izdala štiri pesniške knjige in se v naš literarni prostor vpisala kot ena izmed njegovih prepoznavnih sodobnih avtoric. Tokrat se podpisuje pod romaneskni prvenec Po vsej ravnini pod nebom, ki je tik pred izidom. Potovalni roman po Južni Ameriki, napisan v poetičnih fragmentih, se ukvarja s sobivanjem ljudi z drugimi bitji, pokrajino in celotnim življenjskim okoljem ter z iskanjem poti od mestne izoliranosti glavne junakinje proti povezanosti in medsebojni soodvisnosti z naravo. Pot, ki se začne v Ljubljani in konča na najbolj južni točki kopnega pred Antarktiko, pomeni tudi izhod iz osamljenega dominantnega razmerja k večji prepletenosti s sopotniki in bolj odprti istospolni vezi. Odlomek iz romana v oddaji Izbrana proza intepretira Tina Resman.
Je soba, kjer neki pisar polaga besede drugo ob drugo …
Akademik Kajetan Kovič (1931–2014) je bil vsestranski književni ustvarjalec. Kot prevajalec nam je med drugim mojstrsko približal Rilkejevo liriko, kot pripovednik je pritegnil z romanom Pot v Trento, najmlajše je zvabil v poezijo z Mačkom Murijem, podpisal se je pod esejistični biser Jutranji sprehajalec, predvsem pa je bil pesnik. V oddaji Literarni nokturno pesnik sam interpretira nekaj svojih pesmi z refleksivno tematiko.
Če se drugi ne tepo, se pa med sabo stepemo.
Pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik Janez Mencinger se je rodil leta 1838 na Brodu pri Bohinjski Bistrici v stari kmečki družini, kot odvetnik je služboval v Brežicah, Kranju in nazadnje v Krškem, kjer je 12. aprila pred sto desetimi leti umrl. Mencinger se je književnosti zapisal že v gimnaziji, in sicer pod vplivom dve leti starejših vajevcev. Svoja boljša dela je ustvaril v zrelih letih; tedaj so nastali utopični in filozofski roman Abadon, parodija Cmokavzar in Ušperna ter esejistični potopis Hoja na Triglav. Ohranjena so tudi številna pisma prijateljem in sodobnikom, v katerih komentira svoje delo in se odziva na dogajanje okrog sebe. V oddaji Spomini, pisma in potopisi jih bere dramski igralec Gregor Čušin.
Veliki Gatsby – v živo iz Gledališča Koper
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih parvenijev, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso imeli takih prednosti, kot si jih imel ti. Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Literarni večer bo tokrat potekal v živo iz Gledališča Koper. Nastopila bosta dramski igralec Rok Matek in napovedovalka Eva Longyka Marušič, večer pa bosta režirala Renata Vidič in Alen Jelen.
Mojo srčno kri škropite
Literarni večer iz ciklusa Ars teatralis, posvečen Simonu Gregorčiču, bo tokrat gostoval v Narodni in študijski knjižnici Damir Feigel v Gorici, z neposrednim radijskim prenosom na Programu Ars. Nastopili bodo Nikla Petruška Panizon, Blaž Valič, Jure Kopušar in Igor Velše in glasbenik Aleksander Ipavec Ipo. Večer, ki ga je zasnoval Matej Venier, bo povezoval Žiga Bratoš, režiral pa Alen Jelen.
"Ne govori mi o Lugansku. / Že zdavnaj se je spremenill v -gansk. / Lu- je zravnan s tlemi / vse do škrlatnega tlaka."
Nadaljujemo tudi ciklus oddaj ukrajinskih avtoric in avtorjev. Pesnica in esejistka, performerka in scenaristka se je rodila v Prvomajsku v luganski regiji, zadnja leta pa živi v Kijevu. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim mednarodno slovansko nagrado za poezijo, leta 2015 pa je bila izbrana med sto najvplivnejših umetnikov in kulturnikov v Ukrajini. Februarja 2019 je gostovala na festivalu Izrekanja v Celju. Nekaj njenih pesmi v Literarnem nokturnu interpretira Sabina Kogovšek.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje