"Sliši obsodbe, ostre kot britev, po glavi švigajo kot noži."

Claire Keegan za svoja dela prejema največje nagrade. Foto: Wikipedia Commons
Claire Keegan za svoja dela prejema največje nagrade. Foto: Wikipedia Commons

Claire Keegan (1968) živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala štiri knjige, prevedene so v več kot 20 jezikov. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (1999) in Čez modra polja (2007); dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. Lani je Claire Keegan svoje bralce po dolgih enajstih letih spet razveselila z objavo nove knjige, kratkega romana Vse te malenkosti. Literarni večer o njej je pripravil Andrej Pleterski in vanj uvrstil nekaj besedil iz njenega prvenca.

"Kako mi je lahko prišlo na misel, da bi se udeležil organiziranega dnevnega izleta in se prostovoljno usedel v turistični avtobus, saj bi moral vedeti, kakšni ljudje in kakšno izparevanje me čakajo v avtobusu."

Markus Werner (1944–2016) je eden najodličnejših avtorjev sodobne švicarske književnosti. Še posebej mojstrsko analizira sodobno družbo – kaže ji zrcalo. Napisal je sedem romanov, in sicer v letih 1984–2004. Kmalu nasvidenje (1992) je njegov četrti roman, v katerem protagonist Lorenz Hatt na dopustu v Tuniziji najprej spozna nenavadnega turista, nato pa doživi težko življenjsko preizkušnjo. Odlomek iz prvega poglavja v Izbrani prozi interpretira Primož Pirnat.

"Pisati in biti pošten je isto."

Avstrijski pisatelj, dramatik in esejist Gerhard Roth je umrl 8. februarja. Foto: Založba Beletrina
Avstrijski pisatelj, dramatik in esejist Gerhard Roth je umrl 8. februarja. Foto: Založba Beletrina

Ta teden je umrl priznani avstrijski pisatelj Gerhard Roth (1942–2022). Bil je večkrat nagrajen za svoje romane. V slovenščini lahko beremo njegov roman z naslovom Zimsko potovanje. Prevedel ga je Jani Virk, izšel pa je leta 1996. Gerhard Roth je vedno znova opozarjal na subjektivno in v nekem smislu avtobiografsko podlago svojih del. Seveda to ni neposredno opisovanje njegovega lastnega življenja, ampak zapisovanje dogodkov, želja, motenj in strahov, ki begajo človeka. Podrobneje je na radijskih valovih pisatelja predstavila že leta 1984 Lučka Jenčič, tudi prevajalka odlomkov iz njegovih romanov Veliko obzorje in Zimsko potovanje. Te v Literarnem portretu interpretira Boris Juh.

Obredni kozarci na mizi / so polni strasti in hotenja, / na oknu, odprtem v ravnico, / se najina večnost začenja.

Lanski Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Foto: BoBo
Lanski Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Foto: BoBo

14. februar je praznik zaljubljencev. Ljubezenskih čustev pa je veliko tudi v Petih panonskih spevih Ferija Lainščka. Avtor je v znameniti pesniški zbirki Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini prepričal bralce s svojimi oblikovno preprostimi in spevnimi pesmimi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo na tisoč in en način. Njegovih pet panonskih spevov nadaljuje zgodbo dvojine, ki pa je tokrat prežeta s panonsko pokrajino, njenimi meglicami, neskončnimi ravninami in rekami. Pesmi imajo tudi otožen podton, saj v nekaterih spevih Lainščkov lirski subjekt navdaja slutnja minevanja in minljivosti. Pesmi v Literarnem nokturnu interpretira Jure Kopušar.

Mineva 70 let od smrti norveškega nobelovca

Norveški pisatelj, nobelovec Knut Hamsun (1859–1952), je s svojimi deli opazno zaznamoval književnost 20. stoletja, tudi slovensko. Marjan Kovačevič Beltram je v Literarni večer o njem vključil odlomke iz Hamsunovih romanov Ženske pri vodnjaku, Blagoslov zemlje in Potepuhi. Med drugim je zapisal, da je bilo Hamsunu moraliziranje življenja "popolnoma tuje, zato je zavračal Ibsenov moralni heroizem. Hamsunova potepuška radoživost je bila mnogo bližja Nietzscheju in njegovemu boju proti moralnim predsodkom družbe, proti vsem tistim ideologijam, ki ovirajo človeško življenje v njegovih gonih in instinktih. Hamsunovo pojmovanje življenjske resnice je bilo v njegovi vitalni eksistencialnosti, v njegovem življenjskem vzgonu, ki ga je poveličeval Bergson." Seveda pa je pisateljevo simpatiziranje z nacistično ideologijo med drugo svetovno vojno precej zatemnilo njegovo podobo velikega romanopisca … Odlomke iz romanov v oddaji interpretirajo Gregor Gruden, Vojko Zidar in Brane Grubar.

Spored literarnih oddaj od 13. do 19. februarja

13. februar
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Bohumil Hrabal: Stregel sem angleškemu kralju

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars)
Trevor Noah: Rojen kot zločin

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Gerhard Roth

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23:00 (Ars)
Djuna Barnes: Pesmi o gmajnah in ljubezni

14. februar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Feri Lainšček: Pet panonskih spevov

15. februar
Literarni večer – 21.00 (Ars)
Knut Hamsun: Blagoslov zemlje

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Paul Auster: Moški v temi

16. februar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Ksenija Čuić Bratina: Kako me je odtajala pomlad

17. februar
Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Amy Tan: Klub srečnih žensk

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Hans Christian Artmann: Pesmi

18. februar
Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Franjo Frančič: Piši, ti samo piši

19. februar
Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Lesley Nneka Arimah: Kaj pomeni, ko moški pade z neba

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) in 23.00 (Ars)
Marko Golja: Prepozno, pozneje