Ob obletnici smo v radijskem arhivu poiskali literarni večer, ki ga je leta 1964 pripravila Radojka Vrančič, legendarna prevajalka celotnega opusa njegovih sedmih romanov s skupnim naslovom V iskanju izgubljenega časa. Oris pisateljevega življenja in dela, kot ga je mogla napisati njegova največja poznavalka pri nas, dopolnjujejo najznamenitejši odlomki iz romanov V Swannovem svetu in Spet najdeni čas v interpretaciji Majde Šubic in Janeza Čuka, režiser je bil Hinko Košak.

Proustovo začetno obdobje nakazuje petinsedemdeset rokopisnih listov, odkritih šele pred nekaj leti, v njih pa se že kaže pisateljevo naraščajoče zavedanje o moči spomina, ki je nato postal njegov temeljni, vseobsegajoči navdih. Prevedla jih je Katarina Marinčič, nekaj odlomkov pa je za oddajo Spomini, pisma in potopisi interpretiral Željko Hrs pod režijskim vodstvom Klemena Markovčiča. Urednica obeh oddaj je Tadeja Krečič.

Flamski avtor Bart Moeyaert je v marsičem nekaj posebnega. Rodil se je leta 1964 v Bruggeju, in sicer kot najmlajši, sedmi sin, kar je že samo po sebi imenitno, v Belgiji pa še toliko bolj, saj je bil sedmim sinovom tradicionalno boter sam kralj Baudouin I. Belgijski. Že pri devetnajstih letih je Moeyaert objavil roman Razglašeni duet in zanj prejel najpomembnejšo flamsko nagrado za mladinsko književnost. Leta 2015 je bil že četrtič nominiran za mednarodno nagrado Hansa Christiana Andersena in kar trinajstič za spominsko nagrado Astrid Lindgren, ki jo je nato prejel leta 2019.

V slovenščini smo do pred kratkim lahko brali le njegov roman Gole roke, avtorica njegovega radijskega literarnega portreta Mateja Seliškar Kenda pa se je posvetila knjigi njegovih miniaturnih zgodb Bratje, ki je pri nas v njenem prevodu izšla leta 2022. Igralec Željko Hrs, urednik oddaje Matej Juh, režiser Klemen Markovčič.

In še napoved literarnega večera o Ibsenovi Nori, meščanski ženi in materi, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven družbeni položaj. Vsekakor sodi med "ženske na odru sveta", kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Režiserka Saška Rakef Perko je za interpretacijo vlog izbrala igralce Tjašo Železnik, Mateja Puca, Sabino Kogovšek in Željka Hrsa. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar.