Mednarodna žirija, ki ji je predsedovala ameriška pisateljica C. D. Wright, je v odlomku romana, za katerega je avtor prejel že nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, med drugim prepoznala izjemno slogovno izbrušenost. Prav tisto torej, kar je v romanu, ki tematizira marginalizirano življenje priseljencev iz nekdanje Jugoslavije na ljubljanskih Fužinah, do zdaj že večkrat navdušilo slovenske literarne kritike. Pisatelju sta, kot je povedal na podelitvi nagrade, tako priznanje kot sama udeležba na festivalu v veliko čast.
V Štanjelu so potekala še zadnja tradicionalna branja 25. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, na katerih so nastopili še Illja Sin iz Belorusije, ki je pripravil ekspresivni literarni performans, slovensko-avstrijski pisatelj Ludwig Hartinger, Makedonec Blaže Minevski, Poljak Jacek Dehnel, slovenska pesnica Maja Razboršek in srbski književnik Radoslav Petković.
V ambientu starega kraškega naselja sta se predstavili tudi dobitnici nagrade mlada vilenica, Nina Rozman in Lidija Magdevska. O slovenski literaturi v drugih državah Evropske unije je spregovoril pisatelj Lev Detela, ki že kakšnega pol stoletja ustvarja na Dunaju. Slovenski literati so domovino v preteklosti zapuščali predvsem iz političnih in ekonomskih razlogov, zdaj so vzroki različni, pogosto gre le za izbiro življenja v različnih državah.
O slovenskih pisateljih, ki živijo in ustvarjajo v državah Evropske unije
Kot literarni dvoživki, ki s svojo dvojezičnostjo v druge dežele vnašajo slovenskega duha in mentaliteto, je Detela označil pisateljici Maruša Krese in Brino Svit. Avtorici, ki sta prav tako brali v Štanjelu, bosta v nedeljo skupaj z Detelo spregovorili tudi na okrogli mizi v ljubljanskem SEM-u.
Vrhunec festivala - podelitev vilenice
Štanjelsko druženje je bilo napoved še zadnjega dejanja letošnjega festivala, ki se je zvečer zgodilo v kraški jami Vilenica. Že tradicionalno so tam podelili nagrado vilenica, ki jo letos prejme bosanski pisatelj Dževad Karahasan.
Življenje dobi smisel, tudi ko o njem pričujemo
V svojem zahvalnem govoru je lavreat med drugim dejal, "da nam pripovedovanje kdaj kaže, zakaj življenja ne moremo razumeti, lahko pa ga prenašamo, včasih v njem celo uživamo". Življenju lahko pripišemo smisel in pomen s tem, ko o njem pričujemo, na primer tako, da o njem pripovedujemo. To pa je v resnici več od razumevanja, meni pisatelj. Prav pripovedovanje oziroma dobra umetnost po njegovo prepričujeta, da ni res, da nas vse tisto, česar ne razumemo, ogroža, ne razumemo namreč ničesar od tega tistega, zaradi česar je vredno živeti, tako kot ne razumemo niti življenja samega.
Danilo Türk: Karahasan išče bistvo človeka kot bitja razuma in ljubezni
Zbrane je pred spustom v kraško jamo pozdravil predsednik države Danilo Türk, ki je prepričan, da je v Sloveniji potreben dodaten napor, da bomo razumeli bogastvo, ki je nastalo iz zgodovinske izkušnje Bosne in Hercegovine. V globaliziranem svetu se pogosto uporabljajo sintagma stik civilizacij in modne besede dialog, konflikt a zavezništvo, toda po Türkovih besedah ti pogosto ostanejo na površini. Prav Karahasanov opus omogoča globlji vpogled v te pojme, pisatelj pa v svoji pisavi išče bistvo človeka kot bitja razuma in ljubezni, je še sklenil predsednik.
Pred jamo Vilenica sta brali pisateljici Suzana Tratnik in C. D. Wright, umetniški program pa so v podzemlju nadaljevali igralci Nataša Barbara Gračner, Branko Šturbej in Brane Grubar, ki so uprizorili svet Karahasanovih junakov iz drame Kralju burka vseeno ni všeč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje