Za raziskavo so se odločili ob vse večjem strahu pred orodji umetne inteligence (UI), njen cilj pa je bil preučiti, v kolikšni meri in kako lahko UI pomaga pri ustvarjalnosti, je povedal soavtor raziskave Anila Doshija z univerzitetnega kolidža v Londonu. Doshi in Oliver Hauser z Univerze v Exetru sta za svoj poskus najela okoli 3000 prostovoljcev kot "pisateljev", piše francoska tiskovna agencija AFP.

Pustolovščina na odprtem morju, v džungli ali na drugem planetu
Doshi in Hauser sta v skupino prostovoljcev vključila posameznike, ki se s pisanjem niso ukvarjali profesionalno. Njihove ustvarjalne sposobnosti so ocenili s standardnim psihološkim testom, v katerem so morali navesti deset drastično različnih besed. Raziskovalci so jih nato naključno razdelili v tri skupine, v katerih so morali napisati zgodbo v osmih stavkih, in sicer so si lahko izbrali pustolovščino na odprtem morju, v džungli ali na drugem planetu.

Udeleženci so bili deležni različnih stopenj pomoči UI-ja: prva skupina ni prejela nobene, drugi je orodje umetne inteligence ChatGPT posredovalo zamisel za zgodbo v treh stavkih, tretja skupina pa je prejela več idej za zgodbo, ki jih je ustvaril UI. Po opravljeni nalogi so morali oceniti ustvarjalnost svojega dela. Odgovoriti so morali na vprašanja, kako izvirno se jim je zdelo delo, kakšen bralni užitek po njihovem mnenju nudi in koliko možnosti mislijo, da imajo, da bi bila zgodba primerna za knjižno objavo. Po teh merilih je zgodbe ocenilo tudi 600 zunanjih ocenjevalcev.

Pri manj ustvarjalnih piscih učinki UI-ja izrazitejši
Izidi raziskave so pokazali, da je UI v povprečju povečal kakovost ustvarjalnosti posameznega pisca, in sicer tudi za deset odstotkov, zanimivost zgodbe za 22 odstotkov, pri čemer je pomagala zlasti pri elementih, kot sta struktura in zaplet. Po Doshijevih besedah so bili ti učinki izrazitejši pri piscih, ki so bili med začetno nalogo ocenjeni kot manj ustvarjalni. Doshi in Hauser sta v širšem kontekstu raziskave ugotovila, da so si zgodbe, ki jim jih je pomagal ustvariti UI, med seboj veliko bolj podobne kot tiste, ki so nastale brez pomoči UI-ja, saj so se pisci, ki jim je bila ponujena pomoč, preveč zasidrali v predlagane ideje.

UI po mnenju Hauserja odpira družbeno dilemo – po eni strani namreč olajša dostop do zgodb in odpravlja številne različne ovire, a hkrati hkrati znižuje ustvarjalnost. Kot dodaja Doshi, je raziskava pokazala tudi težnjo, da bi se lahko preveč zanašali na UI-orodja, preden bi razvili temeljne spretnosti v pisanju, glasbi ali drugih veščinah. Kot je sklenil: "Ljudje morajo začeti razmišljati o tem, kje v svojem delovnem procesu lahko uporabijo to orodje, da bodo imeli največ koristi, obenem pa morajo še vedno poskrbeti za vnos lastne ustvarjalnosti."