Ana v svojem dneniku kostanj omenja pogosto. 23. februarja 1944 piše: 'Skoraj vsako jutro grem na podstrešje, da preženem zatohel zrak iz svojih pljuč. S svojega najljubšega kotička na tleh opazujem modro nebo in goli kostanj; na njegovih vejah se svetijo dežne kapljice, ki se pojavljajo kot srebro in kot galebi drsijo v vetru. Dokler to obstaja, pomislim, to sonce, to nebo brez oblačka, in dokler traja, ne morem biti nesrečna.' Foto:
Ana v svojem dneniku kostanj omenja pogosto. 23. februarja 1944 piše: 'Skoraj vsako jutro grem na podstrešje, da preženem zatohel zrak iz svojih pljuč. S svojega najljubšega kotička na tleh opazujem modro nebo in goli kostanj; na njegovih vejah se svetijo dežne kapljice, ki se pojavljajo kot srebro in kot galebi drsijo v vetru. Dokler to obstaja, pomislim, to sonce, to nebo brez oblačka, in dokler traja, ne morem biti nesrečna.' Foto:
Dnevnik Ane Frank
Anine zapise je svetu razkril njen oče Oto, ki mu je uspelo preživeti v nacističnem taborišču, medtem ko njegova žena Edith ter hčerki Ana in Margot niso imele te sreče. Foto: Mladinska knjiga

Letos bi Ana, če bi preživela 2. svetovno vojno, praznovala 80. rojstni dan. In če bi ga, bi še vedno lahko občudovala "svoj" kostanj, na katerem je opazovala menjavo letnih časov tisti dve leti, ko se je skrivala pred nacisti.


Nekje med 150 in 170 let staro drevo, za katerega so pred skoraj poldrugim letom že odločili, da ga posekajo (napadla ga je namreč plesen, zato so se bali, da se bo podrlo samo od sebe), je po dolgem času spet v cvetju. Odločitev mestnih oblasti, da drevo posekajo, je leta 2007 spodbudila mednarodne proteste, zato je bilo treba načrte prilagoditi: 30 ton težko drevo so sklenili podpreti in se lotiti zdravljenja plesni. Kot je poročal časnik De Volkskrant, je drevo postopek prestalo in pred seboj ima v najslabšem primeru še pet let življenja.

Deklica, ki je postala poosebitev vojnega trpljenja
Ana Frank se je med drugo svetovno vojno z družino dve leti skrivala pred nacisti na podstrešju hiše v središču Amsterdama. Kostanj, ki raste pred hišo, je opisala v svojem znamenitem dnevniku. Nacisti so leta 1944 družino odkrili in odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana leta 1945, malo pred koncem vojne, umrla za tifusom. Njen dnevnik, ki so ga prvič izdali leta 1947, ostaja ena najbolj branih knjig na svetu - prevedena je v petdeset jezikov.

"Reinkarnacije" Ane Frank
Leta 1956 so po knjižni predlogi napisali gledališko igro, ki je bila tri leta pozneje nagrajena s Pulitzerjevo nagrado. Leta 1995 je v angleškem jeziku izšla še ena, "necenzurirana" različica, ki je pokazala tudi prebujajočo se seksualnost odraščajoče najstnice in njeno kritiko nekaterih odraslih oseb, s katerimi se je skrivala. V slovenščini je delo izšlo leta 1972, pred dvema letoma pa je pri Mladinski knjigi izšla še knjiga, dopolnjena z nekaterimi še neobjavljenimi pismi.

A. J.