Kerteszevi romani Brezusodnost (1975), Kadiš za nerojenega otroka (1992) in Fiasko (1988) sestavljajo 'trilogijo brezusodnosti'. Roman Brezusodnost je doživel tudi filmsko adaptacijo. Foto:
Kerteszevi romani Brezusodnost (1975), Kadiš za nerojenega otroka (1992) in Fiasko (1988) sestavljajo 'trilogijo brezusodnosti'. Roman Brezusodnost je doživel tudi filmsko adaptacijo. Foto:

Odločajo skrajni desničarji in antisemiti. Stare pregrehe Madžarske, njena zlaganost in nagnjenost k preganjanju, uspevajo kot nekdaj.

Imre Kertész
Brezusodnost
Ob nastajanju filmske priredbe brezusodnosti je Imre Kertesz dejal, da je bil holokavst konec 2.000-letne kulturne in moralne zgodovine človeške civilizacije. Po vojni smo morali začeti znova graditi zaupanje v človeško dobroto oziroma v možnost njenega obstoja. Tudi zaradi poudarka na morali in zavesti je režiser Lajos Koltai pripoved o 14-letnem madžarskem Judu, ki se mora iz kozmopolitske Budimpešte preseliti v taborišče smrti, predstavil malo drugače kot pisatelj, ki je v romanu podal svojo osebno izkušnjo. Središče filma je tako dečkova zavest oziroma spreminjanje fantovega dojemanja sveta in medčloveških odnosov, ko se mora soočati z grozotami druge svetovne vojne.

V intervjuju, ki je bil objavljen ob pisateljevem 80. rojstnem dnevu (9. novembra), je ta Budimpešto označil za "povsem balkanizirano". O Madžarski je še dejal: "Odločajo skrajni desničarji in antisemiti. Stare pregrehe Madžarske, njena zlaganost in nagnjenost k preganjanju, uspevajo kot nekdaj."

Diskretno antisemitsko zmerjanje?
Kertesz, ki živi v Berlinu, se je ob tem navezal na najnovejšo krepitev skrajne desnice ter na bolj ali manj "spodobno" kodirani antisemitizem, ki ga negujejo tudi mediji t. i. desne sredine. Časnik Magyar Hirlap, ki je blizu opozicijski desno-konservativni stranki mladih demokratov (FIDESZ), je v torkovem komentarju zapisal, da je Kertesz "brez korenin" - oznaka med antisemiti velja za šifro, s katero etiketirajo judovske intelektualce.

Bi moral hvaliti za vsako ceno?
Sekretar madžarskega pisateljskega združenja, ki ga nadzirajo desničarji, Laszlo L. Simon se je v istem časniku pritožil, da "Kertesz nenehno blati državo". Levoliberalni tisk pa je pisatelja vzel v bran. Madžarska javnost mora končno "primerno presojati tudi tiste domače veličine, ki rečejo kaj odklonilnega ali zaničevalnega o državi," je zapisal literarni kritik Sandor Radnoti v dnevniku Nepszabadsag.

Kertesz sam je v televizijski oddaji madžarske mreže Duna TV v ponedeljek zvečer zatrjeval, da so njegove izjave, potem ko so jih prevedli, v madžarskih medijih "napačno prikazali".

Literatura, rojena iz tragične usode
Pisatelj se je leta 1929 rodil v judovski družini v Budimpešti. Leta 1944 je bil deportiran v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz in nato še v Buchenwald. Po vojni je živel kot urednik in pisec gledaliških del, pozneje se je posvetil literaturi. Leta 2002 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo za opus del o holokavstu, med katerimi je tudi roman Brezusodnost (1975), ki skupaj z deloma Kadiš za nerojenega otroka (1992) in Fiasko (1988) sestavlja "trilogijo brezusodnosti". V Brezusodnosti, ki velja za njegovo najbolj znano delo, se sprašuje, kako ubesediti neubesedljivo in kako pisati o grozi v tovarnah smrti.

Skrb vzbujajoče tendence
Tednik Demokrata, ki je prav tako blizu stranki FIDESZ, je nedavno svetoval bralcem, naj oblikujejo "zasebne poveljniške enote", da bodo v javnih knjižnicah po državi uničevale knjige "ne-madžarskih" pisateljev, kot so Peter Nadas, Peter Esterhazy in György Konrad.

Odločajo skrajni desničarji in antisemiti. Stare pregrehe Madžarske, njena zlaganost in nagnjenost k preganjanju, uspevajo kot nekdaj.

Imre Kertész