"Njegova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost, odpuščanje in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njegovo junaško pričevanje vere." Odlomek iz molitve za beatifikacijo Lojzeta Grozdeta, ki je našla svoje mesto v leksikonu Mučenec Lojze Grozde s podnaslovom "Jaz sem neskončno drevo" avtorice Berte Golob. Pri založbi Družina so namreč, ko so zaslutili, da se bliža konec postopka beatifikacije, k sodelovanju povabili zgodovinarko. Ona je pripravila knjižico, s katero naj bi Grozdetova zgodba nagovorila tudi mlade ljudi, ki ga ne poznajo, in Grozdeta predstavila sodobnemu bralcu, da bi mu postal vzor in svetilnik, ki naj pomaga ljudem v krščanskem življenju.
Kot je na predstavitvi knjige povedala avtorica, je pisala "pod strašnim vtisom vojnih časov, ki so jo posrkali vase". "Mladi ljudje nimajo pojma, kaj je vojna," je povedala Golobova in dodala, da se ji je med pisanjem "nekaj zgodilo" in gre vojna ob Grozdetu za njo, vznemirjajo jo celo repi za avioni, ki jo spomnijo na vojni čas, čas njenega otroštva. Med ustvarjanjem knjižnega dela je ugotovila, da Grozdeta pravzaprav pozna že dolgo, saj si je v otroških letih na pamet recitirala njegovo pesem Oslovski most.
Odločila se je, da življenje mučenca predstavi z impresijami, "kot slikar na platno nameče vtise", dodala je svoje komentarje in občutja, kakor si je pač predstavljala, da je Grozde, ki je odraščal kot "zanemarjen, ubogi, ponižan otrok", doživljal dogodke do svoje prerane smrti. Knjigo povezuje refren "Božji Načrtovalec, kaj snuješ?"
Golobova si želi, da bi verniki Grozdeta vzeli za svojega, da bi prosil zanje pri Bogu.
"Do krvi pokazal pripadnost krščanstvu"
Igor Luzar, postulator postopka za beatifikacijo, je na predstavitvi poudaril, da je knjiga izšla v pravem času, saj se bliža dan beatifikacije. Tako starejšim kot mlajšim bralcem naj bi približala krščanstvo v slovenskem narodu in Grozdeta, ki je "do krvi pokazal svojo pripadnost krščanstvu", prikazala v pravi luči. Pri založbi Družina so prepričani, da bo s pomočjo knjižice "strah postal veselje", Grozde pa "svetilnik, vzor in priprošnjik vseh, vir upanja in veselja za boljšo in lepšo prihodnost, ki si jo vsi želimo".
Grozdetova pot do blaženega mučenca
Kako se je na to pot podal Lojze Grozde, ki bo za blaženega mučenca razglašen na slovenskem evharističnem kongresu 13. junija? Grozde se je rodil leta 1923 v Gorenjih Vodalah v Tržišču pri Mokronogu na Dolenjskem in se je, kot piše na spletni strani novomeške škofije, odlikoval v trdni veri in stanovitni molitvi. "S politiko se ni ukvarjal. Bil je član Katoliške akcije, ki ni bila politična organizacija. Ni pa se uklonil revolucionarnim pritiskom," je o Grozdetu dejal novomeški škof Andrej Glavan. Po njegovih besedah se Grozde ni pridružil brezbožnim revolucionarjem, čeprav so ga snubili, zato je postal njihova žrtev.
Blaženi, mučenci svetniki: na dolgi poti okrog 60 Slovencev
Kako se je to zgodilo? Januarja 1943 se je kot dijak zadnjega letnika gimnazije z vlakom vračal domov iz Ljubljane. V Trebnjem je izvedel, da z vlakom ne more naprej, zato je sklenil oditi peš do Mirne. Med potjo je prisedel na neki voz, ki pa ga je prijela partizanska straža. Pri Grozdetu so partizani našli latinsko mašno knjižico. Odvedli so ga v bližnjo gostilno in zasliševali, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. 23. februarja so njegovo truplo v gozdu med nabiranjem zvončkov našli šolarji, na njem pa so bili vidni sledovi strašnega mučenja, pravijo predstavniki slovenske Katoliške cerkve. Pogoj za razglasitev za blaženega je Grozde izpolnil tudi s tem, ko naj bi na priprošnjo k njemu - že po Grozdetovi smrti - neozdravljiv rakavi bolnik ozdravel.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje