Dobitnico nagrade so razglasili na današnji slovesnosti na Francoskem inštitutu v Sloveniji.

Ana Barič Moder, ki prevaja iz francoščine in angleščine, "je poslovenila nekaj pomembnih del iz sodobne frankofonske proze ter seznanila domačo javnost z nekaterimi usmeritvami francoske literature, tudi najnovejšimi. Raymond Queneau, Fatou Diome, Maylis de Kerangal in Sarah Crossan, denimo, zagotavljajo bralski in tudi, kakor veje iz besedil, prevajalski užitek", piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrajenka, kot piše v utemeljitvi nagrade, dobro pozna francoski jezik, književnost in kulturo, spretna je prav tako v slovenščini – izvirnike na novo formulira v inventivnem in slogovno izpiljenem jeziku. "Njeno prevajalsko delo je kreativna gesta, saj se praviloma loteva zahtevnejših literarnih besedil, v katerih sta jezikovna dovršenost in intelektualna razsežnost enako pomemben in zahteven izziv," je zapisala komisija v sestavi novinarke Mimi Podkrižnik, prevajalca, jezikoslovca in profesorja Primoža Viteza ter prevajalca in tolmača ter vodje prevajalske službe na ministrstvu za zunanje zadeve Boštjana Zupančiča.

Takšna jezikovna naravnanost je izrazita tudi v prevodu romana Priročnik za izgnance, ki ga je bosansko-hercegovski pisatelj Velibor Čolić napisal v francoščini. Avtorjeva osebna zgodba je prelita v pripoved o mladem beguncu, pisatelju, ki pride v Francijo domala brez vsega in predvsem brez znanja francoščine. Svoje novo življenje lahko osmisli le tako, da se nauči jezika. V Čolićevem besedilu prišlek postane človek, resda negotov v novem okolju, a poln potencialov, hkrati pa ne izvor strahu in sumničavosti, kakršno Evropa pogosto vzbuja do ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti dom, je zapisala komisija.

"Ana Barič Moder je s preciznim komponiranjem mikrostruktur poustvarila na prvi vtis preprost, v resnici pa predvsem neposreden in zato učinkovit Čolićev jezik. Uporabila je nekaj smelih prevodnih rešitev in pri tem koherentno sešila natančno izpisano besedilo. V romanu so ohranjeni narativni in slogovni učinki izvirnika, iz katerega očitno veje avtorjevo balkansko kulturno ozadje, ki je prepričljivo približano slovenskemu bralcu," še piše v utemeljitvi nagrade.

Med finaliste za letošnjo nagrado so se uvrstile še Katja Zakrajšek z delom Rapsodija za gledališče Alaina Badiouja (Mestno Gledališče Ljubljansko), Nadja Dobnik z delom Otočje drugačnega življenja Andreia Makineja (Hiša Poezije), Mateja Petan s knjigo 2084, konec sveta Boualema Sansala (Družina) in Nadja Jarc s knjigo Orientalske novele Marguerite Yourcenar (Iskanja).

Z nagrado želijo izpostaviti in nagraditi delo prevajalcev
Žirija vsako leto izbira najboljšo francosko knjigo, prevedeno v slovenščino. Z nagrado želi izpostaviti in nagraditi delo prevajalcev.
Nagrada zajema enomesečno brezplačno bivanje v Mednarodnem središču leposlovnih prevajalcev v provansalskem mestu Arlesu, kritje stroškov prevoza med Slovenijo in Francijo ter štipendijo za bivanje. Nagrajenec oziroma nagrajenka postane po uradni dolžnosti tudi član oziroma članica žirije Nodierove nagrade za naslednje leto.

Lani je nagrado prejela Katja Šaponjić za prevod dela Neustrašne: Portreti neuklonljivih žensk avtorice Penelope Bagieu in za prevod risoromana karikaturista in striparja Renalda Luzierja Luza.