24 let po smrti priljubljenega ameriškega avtorja otroške literature Theodorja Geisela, znanega pod psevdonimom Dr. Seuss, je nedavno izšla njegova "nova" slikanica, What Pet Should I Get? (slov. Katero domačo živalco naj si omislim?).

Rimani priročnik o tem, kako izbrati idealnega ljubljenčka, je v prvem tednu po izdaji kupilo 200 tisoč ljudi. Številka se sicer ne more primerjati z 1,1 milijona izvodov - toliko knjig je v prvem tednu prodala Harper Lee - a založba Random House Children's Books se vseeno lahko pohvali, da je najnovejši dodatek v Seussovemu kanonu najhitreje prodajana knjiga v njihovi zgodovini. "Ta biser je zdaj prominentno uvrščen med najhitreje prodajane slikanice na svetu, in ne bi mogli biti bolj ponosni, da ga lahko delimo z bralci," je v izjavo za javnost zapisala predsednica Randoma Barbara Marcus.

Skriti zaklad
Knjižico What Pet Should I Get?, v kateri bratec in sestrica obiščeta trgovino z živalmi, a se ne moreta odločiti, katero bi najraje imela, so pri Randomu navdušeno opisovali kot "literarni ekvivalent zakopanemu zakladu". Potem ko je Seuss leta 1991 umrl, je njegova vdova Audrey vse njegove nedokončane osnutke pospravila v škatle. Šele konec leta 2013 je med pospravljanjem reči v njunem kalifornijskem domovanju ugotovila, da je med odlomki in drobci tudi eno celo besedilo, za katerega obstajajo tudi ilustracije.

What Pet Should I Get? je bila verjetno napisana med letoma 1958 in 1962; lika brata in sestre je Dr. Seuss uvedel v knjigi One Fish Two Fish Red Fish Blue Fish, ki je izšla leta 1960.

Claudia Prescott, nekdanja tajnica zakoncev Geisel, ki je zanju delala od leta 1972, se spominja, da je avtor imel veliko nedokončanih idej, ki jih ni nikoli prelil v knjige. "Imenoval jih je kup kosti - in tako je občasno uporabil kaj s tega kupa kosti," je še dodala. Novo odkritje tako pravzaprav ni presenetljivo, iz leta 2013 odkritega kupčka pa bodo objavili še vsaj dve knjigi.

Dr. Seuss, ki je leta 1991 pri 87 letih umrl za rakom na grlu, je v svojem življenju dobil Pulitzerjevo nagrado za svoje zasluge za ameriški izobraževalni sistem. Napisal in ilustriral je 44 zgodb, med katerimi Slovenci najbolj poznamo Grincha in Hortona (pa še to predvsem po zaslugi novejših filmskih upodobitev). V domovini je kot pisatelj zaslovel s Cat in the Hat (1957), ki je nastala kot odgovor na urednikov izziv: napisati zabavno zgodbo z 225 besedami, ki se jih morajo naučiti prvošolčki.

Subverziven kot hudič
Čeprav je Giesel rad poudaril, da se pisanja nikoli ne loti s kakšno moralo ali poanto pred očmi, ker "otroci to lahko zavohajo že na kilometer", to ne pomeni, da je bil proti tematizaciji pomembnih vprašanj. Prepričan je bil, da je "v vsaki zgodbi sporočilo" in da je njegovo pisanje "subverzivno kot hudič".