Moti ga tudi to, kako anglo-ameriška kritika bere njegove romane, češ da ga vidijo samo skozi prizmo njegove turškosti.

Med svojim obiskom literarnega festivala v Džajpurju je avtor svetovno znanih romanov, kakršni so Bela trdnjava, Ime mi je rdeča in Sneg (vsi so bili prvotno kakopak napisani v turščini), užaloščen nad nadvlado zahodnega sveta nad svetovno književnostjo. "Večina pisateljev, ki se udeležujejo festivalov, kakršen je ta v Džajpurju, piše v angleščini. Morda zato, ker je to tukaj uradni jezik. Toda pisatelje, ki pišejo v drugih jezikih, le redko prevajajo in nikoli ne berejo. Tako je velik del človeških izkušenj marginaliziran," njegove besede povzema britanski Guardian.

Pamuk, med drugim gostujoči predavatelj na univerzi Columbia, literarno kritiko obtožuje, da skuša njegovo delo nenehno "provincializirati". "Ko pišem o ljubezni, ameriški in britanski kritiki komentirajo, da ta turški pisatelj na zelo zanimiv način prikaže turško ljubezen. Zakaj ne more biti ljubezen skupna? Vedno znova sem užaljen in razdražen spričo teh poskusov, zožiti mene in mojo sposobnost dojemanja človeštva," se je pritožil. "Popredalčkajo te in zmanjšajo, stisnejo v kot kot pisatelja, čigar knjiga je lahko zgolj glas njegovega ljudstva in morda še majhna antropološka zanimivost."

Zakaj bi Američani ob svoji neznanski produkciji še prevajali?
Pisatelj William Dalrymple, direktor letošnjega festivala, se strinja, da "ni dvoma, da je angleščina vse bolj prevladujoč, imperialističen jezik", v čemer sam vidi "resen problem". "Celo evropski pisatelji težko pridobijo angleške bralce. Angleži so slavni po svojem neažurnem prevajanju in nesprejemanju tujih jezikov, ameriške založbe je pa sploh težko prepričati, da bi izdale kak prevod." Obenem pa je prevod v angleščino ključnega pomena, če hočeš, da te svet opazi.
Ob tem je Dalrymple navedel primer bengalskega romanopisca Sankarja, ki je bil v domovini že neznansko bran (prodani so bili 3 milijoni njegovih knjig), pa je vseeno dobil dosti več publicitete ob izidu angleškega prevoda, pa čeprav je ta izšel v pičli nakladi tri tisoč izvodov.