Ustvarjalni princip v prozi Gabriele Babnik poudarjeno uteleša predvsem v aktivni ženski – ta v nekem smislu postaja tako rekoč avtoričina tipična junakinja. Foto: Mladinska knjiga
Ustvarjalni princip v prozi Gabriele Babnik poudarjeno uteleša predvsem v aktivni ženski – ta v nekem smislu postaja tako rekoč avtoričina tipična junakinja. Foto: Mladinska knjiga
Roman Nemir avtorice Miriam Drev se dogaja na območju treh držav: Slovenije in njenih sosed Avstrije in Madžarske, skozi spomine in pripovedi pa je prisotna tudi daljna Indija. Foto: Založba Modrijan

S svojima avtorskima pisavama Drevova in Babnikova tematizirata želje po spremembah, hrepenenje, upornost, pa tudi tujstvo, družinske travme in družbeno ozadje, ki določa intimo glavnih oseb njunih del. Alenka Zor Simoniti se bo z njima pogovarjala v Pisavah, ki si jih na TVS 1 lahko ogledate ob 18.00, potem pa še ob 23.05.

Miriam Drev je svoj novi roman Nemir postavila v srednjeevropski prostor. Protagonisti so Slovenka Ema, Madžar Tibor in Indijka Sangita, razpeti med diktat družbe in družine, željo po osebni izpolnitvi in navzkrižja intimnih pričakovanj. Pisateljici je uspelo tenkočutno preplesti družbeno in intimno. Pokaže, kako je srednjeevropski prostor obremenjen s polpreteklo zgodovino, ki ne izpusti iz primeža Tiborja, poklicno uspešnega človeka, ki so mu odprte vse poti. Zapira si jih sam, v krču usodne obremenjenosti s preteklostjo in svojimi koreninami. Tematike, kot so ljubezen, prijateljstvo, družinske in družbene silnice, je Miriam Drev spretno povezala v roman o vznemirljivih impulzih človeške duše. Če po eni strani na razplet dogodkov vpliva človekova vdanost v usodo, po drugi strani vodi v osvobajajoč konec osebna moč in odločnost protagonistke Eme, ki verjame v življenje in zmore začeti znova.


Gabriela Babnik
se v knjigi novel Nočne pokrajine posveča predvsem ženskim likom in njihovi želji, da bi presegle svoj samoumevni položaj v družbi in družini. Protagonistke pripadajo različnim generacijam, pripovedni krog pa je premišljeno sklenjen s tkanjem vezi med liki: protagonistka iz zadnje novele je vnukinja junakinje iz prve zgodbe. Tako ima ženska iz vojnega časa naslednico v mladi izobraženki, željni svobode, a hkrati zaznamovani z družinskimi predsodki. Kar v treh novelah je v središču partnerski odnos med belko in temnopoltim moškim in družbeni ter družinski odgovor na takšno razmerje. V ospredju pa ni le rasizem, ampak tudi odpor do vseh drugačnih – ranljivih, bolnih, drugače spolno usmerjenih. Novele dihajo iz življenjskih detajlov, iz neizrečenih, praznih prostorov v medčloveških odnosih, iz želje protagonistk po avtentičnem bivanju, ki se zaradi zavrtih družbenih in družinskih razmerij sprevrača v nemoč.


Branje romana Nemir in knjige novel Nočne pokrajine nas prepriča, da sta pisavi Miriam Drev in Gabriele Babnik plod velike odgovornosti do literature in jezika, jima je za popotnico napisala Zor Simonitijeva.