Snopič porumenelih pisem je pred petimi leti na podstrešju odkrila pravnukinja njihovega naslovnika in jih predala avstrijskemu zgodovinarju Romanu Sandgruberju, ki je na podlagi tega redkega zgodovinskega gradiva februarja izdal knjigo Hitlers Vater: Wie der Sohn zum Diktator wurde (Hitlerjev oče: Kako je sin postal diktator).

Kakor oče, tako sin?
V primeru Adolfa Hitlerja se neredko zastavlja vprašanje: kako je lahko otroku iz zgornjeavstrijske dežele, nesposobnežu in samouku uspel tak vzpon? Sandgruber v svoji knjigi ugotavlja, da je imel Alois veliko vlogo pri oblikovanju značaja svojega sina. In kot navaja zgodovinar, je bil tudi on samouk in samovšečnež, ki se je zelo precenjeval.

Alois Hitler je služboval kot avstrijski carinik, zaradi česar se je morala družina kar 18-krat preseliti. Njegova pisma, na katerih temelji knjiga, so bila naslovljena na graditelja cest Josefa Radleggerja po nakupu kmetije v Hafeldu v Zgornji Avstriji. Čeprav Alois Hitler ni imel praktičnih izkušenj s kmetovanjem, si je "vedno želel biti učen gosposki kmetovalec, ki je boljši od drugih," piše Sandgruber.

V mite, izmišljotine in predpostavke zavita zgodba
Tako Alois kot Adolf sta pisala v kurzivi (nem. Kurrentschrift), njuni rokopisi pa vsebujejo veliko ostrih kotov in sprememb smeri, je po pisanju Deutsche Welle poudaril zgodovinar po preučitvi pisav očeta in sina. Vsebina pisem pa razjasni nekatere mite, izmišljotine in predpostavke, ki prežemajo pripovedi o vsakdanu družine Hitler.

Adolf Hitler se je Aloisu in njegovi tretji, precej mlajši ženi Klari Pötzl rodil leta 1889 v avstrijskem kraju Braunau am Inn. Kot razkriva knjiga, je družina nekaj časa živela na posestvu v Urfahru v bližini Linza, kar je prihodnji diktator in antisemit najverjetneje poskušal pozneje prikriti. Pisma razkrivajo tudi, da je Adolfovo mati pred smrtjo leta 1907 zdravil judovski zdravnik, ki je pozneje prebegnil v ZDA.

Antisemitizem na delu že pred Dunajem
Sandgruber v knjigi oporeka trditvam, da se je sovraštvo Adolfa Hitlerja do Judov porodilo po preselitvi na Dunaj, po avtorjevih navedbah je bil namreč že v mladosti antisemit. V prestolnico je prišel okoli leta 1908, navdan z umetniškimi aspiracijami, vendar so ga na akademiji zavrnili. Ugotovitve zgodovinarja o Hitlerjevi mladosti pa so precej v nasprotju s tem, kako ga je prikazoval njegov prijatelj iz najstniških let August Kubizek, ki ga drugi zgodovinarji pogosto navajajo.

Edinkrat, ko se je sin res uprl očetu
Edini pomemben upor Adolfa Hitlerja proti Aloisu je bila njegova zavrnitev očetove želje, da bi se tudi on podal na karierno pot v državni upravi, meni Sandgruber. "Želel je biti svoboden umetnik in se ni želel podati po očetovih stopinjah," je zapisal v knjigi. Vendar pa je bil očetu in sinu skupen "prezir" do avtoritete, oba sta bila tudi antiklerikalca, čeprav ni Adolf Hitler nikoli zapustil Rimskokatoliške cerkve, je še dodal Sandgruber.

Pri časopisu Süddeutsche Zeitung so zapisali, da o Aloisu Hitlerju donedavnega "skoraj ni bilo nobenih virov" in da obstaja sicer "veliko knjig in filmov o šoferju [Adolfa] Hitlerja, osebnem zdravniku, fotografu [in] tajniku", ne pa tudi o njegovem očetu.

Nemčija, 75 let po drugi svetovni vojni
Nemški vladni komisar za antisemitizem Felix Klein je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da se mora sodobna Nemčija tudi več kot 75 let po drugi svetovni vojni še zmeraj znebiti 29 pravnih ali regulativnih besedil, ki namigujejo na formulacije, uvedene v času Hitlerjeve vladavine. Kritiki pozivajo na primer k odstranitvi izraza rasa iz 3. člena nemške ustave, kanclerka Angela Merkel pa je lani dejala, da je odprta za tako črtanje.