"'Civilna družba' je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje. Vse tiste ideje niso bile enake, enako težke, niso imele vse enako težkih posledic – predvsem pa o posledicah tistih idej, o tem, kam peljejo, o posledicah njihove preobrazbe v orodja moči in oblasti takrat nihče ni resno in odgovorno razmišljal," piše na uvodni strani knjige Civilna družba sociologa in humanista Tomaža Mastnaka, v kateri avtor poda lucidne in kritične misli o tem geslu, ki je zaznamoval civilnodružbena gibanja v Vzhodni Evropi v osemdesetih letih preteklega stoletja.

Založba Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) bo temu in sorodnim pojmom namenila celotno književno zbirko. 217-stranska razprava Tomaža Mastnaka o civilni družbi je le prva od serije razprav, od katerih bo Mastnak prispeval še razpravi o pojmih države in liberalizma.

V pogovoru ob izidu knjige Civilna družba je Oto Luthar, urednik nastajajoče zbirke oziroma pojmovnika, poudaril, da bo zbirka "nudila prostor leksikološkim razlagam pojmov, ki so pomembno zaznamovali družbo Vzhodne Evrope, zlasti Slovenije v 80. letih preteklega stoletja". Mastnak, ki je bil bil v 80. letih eden glavnih predstavnikov civilnodružbenega gibanja, je ob tem spomnil, da je v slovenski diskurz prav on vpeljal pojem civilne družbe.

K opredelitvi pojma civilna družba je Mastnaka povabil Luthar, česar je bil avtor vesel, saj fenomen po njegovih besedah odslikava pomembno realnost v 80. letih, ki je zaznamovala tudi današnji čas. Obenem je delo vzel kot političnoideološki, pa tudi osebni obračun s časom, ko je s somišljeniki deloval zelo vzneseno, z ne popolnoma premišljenimi idejami, ob čemer se ni zavedal pomena zunanjih silnic, denimo geopolitičnih teženj in konfliktov znotraj nekdanje Jugoslavije.

V samem pogovoru, ki ga je vodil sociolog Gorazd Kovačič, je podal nekaj zanimivih pomislekov in ugotovitev, denimo, da smo v Sloveniji od socializma zavrgli, kar je bilo najboljše, ohranili pa najslabše. Pojasnil pa je tudi povezave med pojmi, kot so civilna družba, demokracija oz. demokratizacija in liberalizem. Po njegovih besedah je civilna družba izpodrinila socializem, pri čemer pa je povezala dotlej nezdružujoča fenomena demokracije in liberalizma. Ta po njegovem mnenju ponuja plodna tla za totalitarne zametke.

Prav s tezo, da danes nismo daleč od totalitarizma, Mastnak sklene knjigo. Po Lutharjevih besedah gre za provokativen in zelo močen zaključek, nenavaden za teoretska dela, Kovačič pa se z avtorjem ni strinjal. Sam razume totalitarizem znotraj pojmovanja Hannah Arendt, ki ga opredeljuje kot politični sistem, ki si prizadeva spremeniti človeško naravo in degradirati posameznikovo osebnost. Tako daleč po Kovačičevih besedah danes nismo.

Pojem civilne družbe bodo podrobneje razdelali tudi na simpoziju, ki ga je Luthar napovedal za jesen.