Roman je v francoščino prevedla Andree Lück-Gaye, ki je decembra lani prejela Lavrinovo diplomo za življenjsko delo posredovanja slovenske književnosti drugim narodom.

Začetna naklada knjige bo 16.500 izvodov, kar je tudi za pariške razmere veliko. To bo Alamutu ponudilo priložnost ponovnega uspeha v Franciji, so zapisali v Založbi Sanje, ki je odobrila nov prevod v francoščino.

Bitka za avtorske pravice na francoskih sodiščih je trajala več kot četrt stoletja, je decembra leta 2010 pojasnil sin Vladimirja Bartola, Bojan Bartol. Prizadevanje Založbe Sanje za pridobitev mednarodnih avtorskih pravic je bil velik finančni zalogaj, vendar so si naposled izbojevali mednarodne, tudi filmske, avtorske pravice.

Ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja
Založniške pravice za Zahodno Evropo, ZDA in preostale trge ter svetovne filmske pravice ima od leta 1988 francoska založba Editions Phebus. Leta 1988 je namreč roman izšel v Franciji v prevodu Clauda Vincenota ter je bil nato preveden v številne jezike. Izšli so tudi nelicenčni prevodi v Egiptu, Libanonu in Iranu.

Alamut je prvič izšel leta 1938, njegovo vrednost pa so svetu začeli odkrivati in ceniti šele pol stoletja pozneje. Odtlej ne mine leto, da ne bi izšla nova izdaja. Do danes je knjiga doživela 23 izdaj v 11 jezikih, so še zapisali na spletnih straneh Založbe Sanje.

Lück-Gayeva je Lavrinovo diplomo prejela za svoj prispevek pri posredovanju slovenske književnosti širšemu frankofonskemu jezikovno-kulturnemu območju. Njeni najpomembnejši deli do zdaj sta prevod Nekropole Borisa Pahorja in zbirka novel Draga Jančarja Joyceov učenec, prevajala pa je tudi Lojzeta Kovačiča, Andreja Blatnika in Aleša Debeljaka.