Iz enake želje je vzniknil njegov roman Zvok stvari, ki padajo, o katerem je kolumbijski pisatelj kot gost Fabule spregovoril na literarnem večeru v Cankarjevem domu. Roman je posvetil obdobju Escobarjevega terorja in skušal odkriti, kako je to zaznamovalo duše Kolumbijcev.

Pisatelj se tega obdobja spominja kot vojnega stanja, spominja se bombnih napadov, ubitih policistov in drugih grozot. Kar pa je želel raziskati v njegovem prvem v slovenščini dostopnem romanu, je tisto, kar je očem javnosti ostalo nevidno. Zanimalo ga je, kako je ves ta teror zaznamoval Kolumbijce, njihova čustva, moralo in duše.

Obdobje, ki si ga Kolumbijci ne morejo odpustiti
Spomnil je, da je denar od trgovanja z mamili resno zaznamoval delovanje njegove države. Bil je vpet v vse pomembne državne institucije, v politiko, v Cerkev. Preprodajalci mamil so podpirali celo nogometne klube, pravi. Kolumbijci še danes težko govorijo o tem obdobju, saj si ne morejo oprostiti, da so lahko kaj takega dopustili. Ob tem je opozoril, da se omenjeni del kolumbijske zgodovine velikokrat predstavljen popačeno.

Leta 1973 rojeni Juan Gabriel Vásquez je doštudiral pravo, zatem pa na pariški Sorboni prejel doktorat iz latinskoameriške književnosti. Kot je povedal na pogovoru, ki ga je moderiral Aleš Šteger, se je v študij prava podal, ker izhaja iz družine pravnikov. Skušal se je prepričati, da bo literatura njegova prostočasna dejavnost, a je kmalu ugotovil, da si laže in da je - kar je čutil že kot deček - literatura zanj vpoklicanost, način razumevanja sveta.

Domišljija, ki prinaša razumevanje
Štegru je pritrdil, da je jezik prava nekaj povsem drugega od jezika literature. Če pravni jezik zahteva natančno preučevanje, ki mu sledi jasna sodba, so romani svet, v katerem je veliko prostora za radovednost, za domišljijo. Romani so kraji, v katere ne vstopamo zato, da bi obsojali, temveč zato, da bi razumeli, je prepričan.

Zvok stvari, ki padajo je njegov peti roman, zanj pa je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in mednarodno literarno nagrado Dublin (2014). Zgodbo vpelje novica o ustrelitvi povodnega konja, ki je pobegnil iz zapuščenega živalskega vrta zloglasnega narkomafijca Pabla Escobarja, kar v protagonistu, 40-letnem predavatelju prava v Bogoti, sproži val spominov. Spomini vrnejo glavnega protagonista v sredino 90. let, ko ga je za vedno zaznamovalo kratko poznanstvo s skrivnostnim Ricardom Laverdejem, ne samo z brazgotino strelne rane, temveč z razpletanjem življenjskih zgodb nedolžnih posameznikov in posrednih žrtev krvavega spopada med državo in trgovci z drogami. Roman sta poslovenili Tina Podržaj in Kristina Koritnik.