V četrtek bodo Jančarju v Teatru Rendano v Cosenzi na jugu Italije podelili mediteransko nagrado za njegov roman Severni sij, ki ga je izdala založba Bompiani iz Milana. To bo v tem letu že druga italijanska literarna nagrada za slovenskega avtorja; maja meseca je namreč že prejel nagrado Hemingway-Sparkass, ki so jo letos prvič podelili, gre pa za nekakšno "nadgradnjo" literarne nagrade Hemingway, ki jo v Lignanu podeljujejo že leta.

Jančar kot emblematična figura intelektualca
Tokrat pa je Jančarjev Severni sij, ki sta ga leta 2008 prevedla Darja Betocchi in Enrico Lenaz, nagradila kalabrijska žirija. V utemeljitvi je med drugim zapisano, da predstavlja Jančar emblematično figuro intelektualca, ki se je v času Titovega režima vedno zavzemal za svobodo, danes pa velja za enega najpomembnejših slovenskih pisateljev. Njegova dela so prevedena v 18 jezikov. Utemeljitev žirije pa navaja tudi besede Claudia Magrisa, po katerem je Severni sij "silen, vznemirljiv, pretresljiv roman ..., zlasti ker zna mojstrsko spajati, združevati v konkretni zgodbi, brez kakršnegakoli ideološkega namena, enkratne osebne zgodbe, človeške usode, ki jih zgodovina drobi, kakor trga in požira pošast svoje žrtve, z epohalno usodo celotnega sveta".

Nagrada Premio per la Cultura Mediterranea (Nagada za mediteransko kulturo), v Kalabriji že tretje leto podeljuje sklad Fondazione Carical. V prejšnjih letih sta ga med drugim prejela tudi judovski pisatelj Amos Oz in francosko-maroški književnik Tahar Ben Jelloun. Tudi ostali letošnji dobitniki, novinar Sergio Romano, pater Enzo Bianchi in srbska pisateljica Dunja Bandjević sodijo med osrednje ustvarjalne in kulturne osebnosti našega časa.

Romani, dramatika in esejistika
Opus njegovih romanov obsega še Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Pogled angela (1992), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000) in Graditelj (2006). Dramska dela pa nosijo naslov Disident Arnož in njegovi (1982), Veliki briljantni valček (1985), Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ...(1986), Daedalus (1988), Klementov padec (1988), Zalezujoč Godota (1988), Halštat (1994) in Severni sij (2005).

Jančar je poznan tudi po svojem esejističnem delu, ostaja pa eden tistih publicistov, katerih prispevki vedno znova burijo duhove in najdejo svoj odmev celo v razpravah politikov.