Brean Hammond z univerze v Nottinghamu je prepričan, da je gledališka igra Double Falsehood (Dvojno izdajstvo), ki jo slovstvena zgodovina pripisuje Lewisu Theobaldu, dramatiku iz 18. stoletja, najverjetneje nastala pod peresom Williama Shakespearja; njen glavni junak je manjši lik iz Cervantesovega Don Kihota.

Lewis Theobald je za življenja zatrjeval, da je le malce "uredil" in ponovno izdal Shakespearjevo izgubljeno besedilo Cardenio. Že ko so jo leta 1727 prvič uprizorili, je bila predstava silno popularna, a le malokdo je verjel, da jo je napisal veliki bard, šteli so jo celo za literarno potegavščino - in Theobald je potonil nazaj v anonimnost. (Pri vsem skupaj je vlogo odigrala tudi osebna zamera: slavni pesnik Alexander Pope, ki je Theobaldu zameril, da je popljuval njegovo izdajo Hamleta, je napisal satirično pesem, ki je ovrgla Shakespearjevo avtorstvo "odkritja" njegovega nasprotnika).

Resnica naj bi bila po Dammondovem mnenju taka: besedilo sta v prvotni obliki kmalu po izidu angleškega prevoda Don Kihota (1612) skupaj napisala Shakespeare in John Fletcher (bard prvo polovico in Fletcher drugo), Theobald pa ga je pozneje na posameznih mestih korenito spremenil, kar pomeni, da je današnja različica delo treh avtorjev. (Mimogrede, literarna "sodelovanja" za Shakespearja proti koncu kariere niso bila nič nenavadnega: s Fletcherjem naj bi napisal še najmanj dve besedili, Henrika VIII. in The Two Noble Kinsmen.)

Shakespeare se je raje kot k vrstnikom oziral v preteklost
Rokopis Cardenia je izginil v plamenih, ko je pogorelo Shakespearjevo gledališče Globe. Zaplet se je najverjetneje vrtel okrog ljubezni med Cardeniem in Luscindo, dvema izmed neštetih junakov, ki jih na svoji odisejadi srečata Cervantesova Don Kihot in Sančo Pansa. Cardenia so v gledališču King's Cross vsaj dvakrat uprizorili leta 1613, le eno leto zatem, ko je bil don Kihot prvič preveden v angleščino - to, da se je Shakespeare naslonil na sodobnega avtorja, je bilo zanj pravzaprav vse prej kot stalna praksa. (Španski filolog Ángel Luis Pujante je celo postavil torijo, da je povsem mogoče, da je Thomas Shelton, ki je Špančevi roman prevedel, literata drugega drugemu tudi predstavil).

Arden, založnik vseh Shakespearjevih del, bo v teh dneh Dvojno izdajstvo dokončno potegnil iz obskurnosti: besedilo, ki ga je tokrat uredil in komentiral Hammond, bodo prvič po 250 letih ponovno izdali.