Društvo za teoretsko psihoanalizo je predstavilo dela, ki so pod njegovim okriljem izšla v lanskem oziroma letošnjem letu. Pri društvu so izšli tragedija Antigona, ki jo je na novo, z drugačnih perspektiv spisal filozof Slavoj Žižek, drugi del knjige Svet in njegov predikat, Automaton transcendentale III ter delo Ponavljanje in uprizoritev.

Žižek je dejal, da mu gre Antigona pravzaprav "na jetra", saj meni, da kot junakinja danes v nobenem pomenu besede ne more predstavljati etičnega modela. V tej vlogi vidi bolj Elektro ali Medejo. Spomnil je, da je Hegel v tragediji Antigone prepoznal komičnost ravno v trenutku, ko je postavljena v vlogo živega mrtveca. Tedaj začne tarnati o neki boginji, ki so jo priklenili na skalo, sprašuje se, ali ni kot ona, in si na tem gradi mit oziroma po Žižku "tam že manipulira PR".

Pri pisanju je Žižek Sofoklejevo Antigono jemal povsem abstraktno. Zanimalo ga je, ali je spopad med Antigono in Kreontom sploh prava dilema v drami, razmišljal je o drugi možni poziciji. Hkrati ga je zanimal tudi zbor, ki ga Žižek vidi kot gobezdalo in vir bebavosti, ker ga sestavljajo starci, modreci, ki bodo vselej opravičili, kar je nekdo naredil. Zato je v drami prav zbor rehabilitiral, da ne bo več igral te dolgočasne vloge.

Žižek kot komični dodatek
V grških tragičnih igrah so bile tri tragedije in komedija za konec. Žižek je samega sebe imenoval kot komični dodatek k predstavitvi, na kateri so sicer predstavili še tri po mnenju predsednice uredniškega odbora Društvo za teoretsko psihoanalizo Alenke Zupančič Žerdin "vrhunska filozofska dela".

Zdravko Kobe v tretjem delu knjige Automaton transcendentale sklepa svojo študijo filozofije Immanuela Kanta. V prvem delu iz leta 1995 se je Kobe posvetil Kantovi poti h Kantu, v drugem iz leta 2001 pa njegovi Kritiki čistega uma. Tretji del v ospredje postavlja Kantovo teorijo subjekta. "Absolutno gre za knjigo, ki res izhaja iz Kanta, z maksimalno dozo vednosti, podatkov, konteksta, zgodovinskega ter filozofskega okvira. Poleg tega je zlasti implicitno še, kako aktualna je ta hip v filozofski debati o spekulativnem realizmu, kjer Kant nastopa kot začetek zla sodobne filozofije," je dejala Zupančič Žerdinova.

V delu Ponavljanje in uprizoritev se je Bara Kolenc ukvarjala z obema naslovnima konceptoma. Problem ponavljanja je obravnavala kot enega temeljnih konceptov modernosti in ga po drugi strani analizirala tudi kot neki splošen problem. V prvih dveh poglavjih je sledila vzniku ponavljanja skozi zgodovino filozofije, v zadnjem pa koncept naveže na problem uprizoritve in poveže ponavljanje in uprizoritev v psihoanalizi in v gledališču.

Jure Simoniti je v prvem delu knjige Svet in njegov predikat pisal o filozofiji najmanjše pretencioznosti, v drugem pa se je posvetil preizkušanju meja neizrekljivega. V predgovoru in prvem poglavju je predstavil sentenciozno organizacijo resnice ter rojstvo filozofije v Grčiji, v drugem in tretjem poglavju pa je pisal o subjektivni poziciji filozofskih sodb in o pojmovnih hierarhijah.