V knjigi, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga, so zbrani raznoliki prazniki in praznični dogodki, tudi sodobne turistične prireditve, različne oblike druženja s prazničnimi razsežnostmi ter državni prazniki.

Šest skupin praznikov
Na predstavitvi knjige je Bogataj povedal, da je praznike razdelil v šest pomenskih skupin. V prvo je umestil tiste, ki ohranjajo kontinuiteto ali vpetost v zgodovinski razvoj, njihova današnja pojavnost, oblika, vsebina in pomen pa so le ena od številnih razvojnih oblik, različica v dolgem ali krajšem življenju. V drugo skupino spadajo vse tiste sodobne šege in navade, ki so interpretacija dediščine, pri tretji skupini Bogataj govori o izumljanju tradicije, ko se nekaj izoblikuje v sodobnosti in se nato ohrani, pri četrti pa o sobivanju različnih kultur.

Pri praznikih, ki jih je umestil v peto skupino, gre po Bogatajevih besedah za "prevzemanje globalnih neumnosti" in vnašanje teh praznikov v naš prostor brez potrebne kritičnosti. V šesto skupino pa je umestil državne praznike, ki so po njegovem prepričanju na Slovenskem najbolj zanemarjeno področje, poleg tega pa ti prazniki še nimajo svoje obrednosti. Praznike dopolnjuje izbor značilnih prazničnih jedi, skupaj z navodili za pripravo, in vrsta drugih zanimivosti - zgodb, legend, posebnosti.

Starejše šege opisane, novejše do sedaj ne
Bogataj se je za pisanje knjige odločil, ker se po knjigi o prazničnem letu Slovencev Nika Kureta tega področja ni lotil nihče drug. Kuret je sicer v svoji knjigi zbral kar najbolj popoln pregled dediščine šeg in navad v slovenskem kulturnem prostoru, a je delo podnaslovil Starosvetne šege in navade, kar pomeni, da je zgornjo časovno mejo postavil na začetek druge svetovne vojne.