20. aprila 1912 je, najverjetneje za posledicami sifilisa, na svojem domu v Dublinu umrl 64-letni Irec Bram Stoker, pisatelj, ki s svojo kultno klasiko (Drakula, 1897) sicer ni izumil žanra, ga pa je tako zelo zaznamoval, da je ime njegovega junaka danes generično poimenovanje za vampirja. To, da Irci v času, ko ljudje požirajo vse, kar ima še tako majhno zvezo z vampirji, okrog stoletnice ne zganjajo nobenega cirkusa, je milo rečeno zamujena priložnost.

Zakaj bi imeli korist samo Romuni?
Če nihče drug, so to opazili vsaj v društvu The Friends of Bram Stoker, ki so na irskega ministra za kulturo že naslovili prošnjo za pomoč. V pismu opozarjajo, da je Stoker ustvaril lik, ki je postal večja "znamka" v svetovnem merilu kot kar koli drugega v irski literaturi, pa se kljub temu "svet ne zaveda dovolj, da je bil Irec". Drakula je takoj za Sherlockom Holmesom po številu filmov, ki jih je navdihnil kak literarni lik, še pišejo. "Kako bi bila videti noč čarovnic brez kostuma Drakule?In vse to se je začelo prav v Dublinu - pa ima kljub temu od tega korist le Romunija. V Dublinu je še prostor za nišo s promocije Stokerja in Drakule."

In čeprav je več dublinskih organizacij in ustanov za leto 2012 napovedalo kake dogodke v čast Bramu Stokerju, pa ni nobenega krovnega festivala ali "paketa", ki bi lahko pritegnil turiste, še opozarjajo v društvu.

Bo pa zato letos prvič luč sveta ugledal doslej skrbno varovan Stokerjev rokopis: dokument, ki določa pogoje za izdajo slovitega romana. V prilogi nove izdaje Drakule bomo tako lahko prebrali, kako si je Stoker, ki je bil po izobrazbi sicer pravnik, a tega dela nikoli ni opravljal, maja 1897 izboril 20-odstotni delež od zaslužka knjige (kar je izjemno visoka številka še celo za današnje čase, ko si lahko avtorji izgovorijo 10 ali največ 15 odstotkov).

In čeprav se je knjiga pozneje začela prodajati v milijonskih nakladah, je šla prvič v tisk z naklado pičlih 3.000 izvodov (s ceno po šest šilingov za knjigo). Za prodajo prvih tisoč knjig ni Stoker dobil ničesar, za vsako prodano po doseženi tisočici pa šiling in šest penijev, določa pogodba.

Kaj se je zalomilo v Ameriki?
In če si je Stoker znal izposlovati dobre pogoje v domovini, z ameriško izdajo ni imel enake sreče. Pisateljev prapravnuk Dacre Stoker, ki je prav tako pisatelj in živi v ZDA, je za The Independent on Sunday povedal: "Kot roman je Drakula v Ameriki izšla šele leta 1899, je pa zato zaradi nenavadnih ameriških zakonov v zvezi z avtorskimi pravicami, ki so to narekovali, nekaj let prej v ameriških časopisih izhajala kot podlistek." Pozneje je podpisal pogodbo z založbo Doubleday, katere podrobnosti še danes niso znane javnosti, zato pravzaprav ne vemo, zakaj se je odpovedal pravicam na drugi strani luže.

O tem, da je zgodba o grofu Drakuli globoka usidrana v kolektivno zavest, priča podatek, da je bil osrednji lik v kar 160 filmih; če prištejemo še vse, ki so ga le omenili, se ta številka povzpne na 649.

Seveda ni naključje, da so vampirji tako priljubljeni v različnih dobah in okoljih. Bistvo njihovega mita je, razlaga Nina Auerbach v knjigi Our Vampires, Ourselves (1995), v njihovi protejskosti. "Njihova sposobnost spreminjanja je tisto, zaradi česar preživijo." Vsaka doba na ogrodje mita projicira svoje strahove in obsesije. Za viktorijansko Anglijo je vampirjev poljub simboliziral prepovedano spolnost. V sodobnosti, ki jo je zaznamoval aids, pa je že sama ideja izmenjave krvi nekoliko zlovešča.