Nagrado bodo prevajalkama izročili 26. oktobra na sedežu društva.

Diplomirana komparativistka in romanistka Saša Jerele prevaja francoske leposlovne avtorje ter humanistična dela. Med njimi je prevedla temeljno delo Reneja Descartesa Razprava o metodi (2007). Najgloblje pa je po presoji komisije slovensko književno prevajanje zaznamovala z romani Marguerite Yourcenar. Njen prvi literarni prevod je bil prav njen roman Hadrijanovi spomini (2001), za katerega je leta 2003 prejela priznanje za najboljšo mlado prevajalko, od leta 2013 poimenovano nagrada Radojke Vrančič.

Prevajalka, ki je Slovencem približala veliko Marguerite Yourcenar
Saša Jerele bo letošnjo Sovretovo nagrado prejela za prevod dela Splet večnosti (Beletrina), s katerim je Marguerite Yourcenar zaokrožila družinsko trilogijo, začeto z romanoma Severni arhivi in V pobožen spomin, obenem pa tudi svoj literarni opus. Splet večnosti je pripoved o ljubezenskem trikotniku, ki je zaznamoval avtoričino družino, pa tudi njo samo.

Sovretova nagrajenka "je počasni, mogočni pripovedni tok romana z močno poetično noto prelila v slovensko različico, ki vešče podaja specifike francoske prozne periode in klasične pripovedne metode, obenem pa ustvarja nov jezikovni izraz slovenščine, ki je sposoben v enem zamahu izrisati neznatne psihološke odtenke literarnih oseb in usodne premike v evoluciji evropske zgodovine", je v utemeljitvi nagrade zapisala komisija.

Druga letošnja Sovretova nagrajenka je diplomirana rusistka in komparativistka ter doktorica ruske literature Urša Zabukovec. Komisijo je prepričala s prevodom romana Mjausk ruske pisateljice Tatjane Tolstoj, ki je izšlo v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev in Foruma slovanskih kultur. Urša Zabukovec prevaja največ iz ruščine, pa tudi iz španščine in poljščine ter iz slovenščine v poljščino. Med njene prevode spadata tako leposlovje kot zahtevno družboslovje in humanistika. Kot pravi sama, svoje prevode rada opremi s spremno študijo.

Izmisliti si je bilo treba novo besedo za naslov
Distopični roman Mjausk je po presoji komisije izvrstno in večplastno delo: "brezizhodno in obenem komično, eruditsko, pa vendar pretežno napisano v nižjem pogovornem in obenem arhaično patiniranem jeziku". Pripoved je postavljena v umišljeno prihodnost, v ostanke Moskve 200 let po (atomski) Eksploziji, ki je prebivalstvo zdesetkala, na preživelih in na njihovih potomcih pa pustila Posledice - v nekaterih primerih nesmrtnost, v glavnem pa mutacije in iznakaženost.

Mjausk je tako motivno kot jezikovno "prava paša za dojemljivega bralca in vrhunski izziv za prevajalca". Že sam izvirni naslov, neobstoječo besedo Kys' je Urša Zabukovec iznajdljivo poslovenila kot Mjausk in se v samem besedilu ustvarjalno spoprijela z množico novotvorjenk. "Obenem je opravila pedantno filološko delo, saj se v besedilu skriva vse polno citatov in namigov na druga literarna dela. (...) Najmočnejši vtis pa ustvari stalno preigravanje razpona jezikovnih registrov, od humorja in sočne, nizke pogovornosti do liričnih, domala presunljivih opisov narave," piše v utemeljitvi.

Še tretji predlog za branje
V ožji izbor za Sovretovo nagrado 2017 se je poleg nagrajenk uvrstila še prevajalka Mateja Seliškar Kenda za prevod dela Žalost Belgije avtorja Huga Clausa (Beletrina). V komisiji za nagrade in priznanja DSKP so bile Nada Grošelj (predsednica) ter Tina Mahkota, Majda Kne, Nives Vidrih in Primož Vitez.