O tem je tekla beseda na Založniški akademiji Slovenskega knjižnega sejma, ki ga je obiskala Padmini Ray Murray z Univerze Stirling na Škotskem. Sama že nekaj let raziskuje prihodnost knjige in založništva v digitalnem okolju. Ena njenih ugotovitev je, da se mu stripi uspešno prilagajajo.
Kot ugotavlja, se bralci pritožujejo, da digitalizacija v stripu vpliva na kakovost barv v primerjavi s tiskano različico, pa tudi bralni učinek da ni enak kot pri branju tiskanih zgodb, kjer bralec vidi celotno stran. Neposrečen primer je, na primer, prenos pred leti izredno uspešne stripovske serije Scott Pilgrim Bryana Lee O'Malleyja na iPad, kjer bralec nima pred seboj cele strani, ampak lahko bere le sličico za sličico. Ker to ni več isti medij, je bralni učinek po njenih besedah povsem drugačen, saj je vsaka sličica presenečenje.
Ravno poseben papir je tista pomembna razlika med klasičnimi in digitalnimi stripi. Kot ugotavlja Ray Murrayjeva, si bralci ne zapomnijo zgodbe, ampak otip, vonj papirja, črnilo, s katerim se "umažejo" njihovi prsti. Vse to v e-stripih izgine.
Tudi zato bodo po njenem mnenju inovacije v digitalnih stripih izziv, saj se založniki vse bolj zavedajo, da ne prodajajo več le knjig, temveč bralne izkušnje, zato iščejo različne načine, kako pritegniti bralce.
Najprej na splet, nato v tisk
Ena od možnosti za uspeh digitalnega stripa je po njenih besedah, da so narejeni posebej za določeno napravo. To je izkoristil Chris Ware, ki je zasnoval strip za ipad, bere pa se tako, da se z dotikom na zaslon pojavi določen element. Resnično grožnjo založnikom predstavlja tudi težnja avtorjev, da svoja dela vse bolj ponujajo na spletu brez plačila, šele nato pa jih skušajo prodati v tiskani inačici.
Padmini Ray Murray se ukvarja z zgodovino knjige v kolonijah, sodobnim znanstvenim založništvom, vplivom spletnih tehnologij na knjižno založništvo in romani v stripu. Med drugim jo zanima, na kakšen način se stripi selijo iz tiskanih oblik v digitalni medij in kako digitalizacija vpliva na njihovo produkcijo.