Prejemnica zlatnika poezije za poetični opus, ki ga od leta 2005 podeljuje Fit media, pa je pesnica Bina Štampe Žmavc.

Veronikino nagrado podeljuje Mestna občina Celje že od leta 1997 in velja za eno najprestižnejših literarnih nagrad v Sloveniji. Škrjanec je tako prejel poleg denarne nagrade v znesku 4.000 evrov bruto še listino celjske občine, ki mu jo je izročil celjski župan Bojan Šrot.

Za nagrado so bile nominirane še zbirke Seznam Andreja Hočevarja, Srednja leta Aleša Mustarja, Tehno Ane Pepelnik in Kako postati nihče Zorana Pevca.

Po besedah žirije, v kateri so bili letos predsednik Igor Divjak in kritičarka Mojca Pišek ter književnik Ivo Stropnik, je Škrjanec že ves čas zvest ustvarjalni drži, ki se zavestno izogiba vsakršni visokoleteči in bombastični pesniški govorici.

Ameriško dojemanje poezije, ki odstopa od klasične "hrepenenjske" narave slovenskih poetov
Prav on je ob prelomu tisočletja, tudi pod vplivom ameriških pesnikov, ki jih prevaja, odločilno pripomogel k temu, da se je razumevanje vloge poezije pri nas spremenilo, da ta ni več namenjena zgolj izrekanju vzvišenih intimnih ali zaumnih resnic, ampak da je veliko bolj prizemljena in življenjska skozi razgibano perspektivično kompozicijo, dosledno rabo pogovornega jezika in skiciranjem vsakdanjih malenkosti ter družabnih peripetij lahko dosega neposrednejši umetniški učinek, meni žirija.

"V svoji zadnji pesniški zbirki Dihaj je Škrjanec izmojstril poetiko ležernega obstranca, ki piše o na videz nepomembnih vsakdanjih rečeh, ki se ne vklaplja v tradicionalno hrepenenjsko paradigmo slovenske poezije. Nič neposredno usodnega ni v njegovih čutnih sinestezijah ob doživetjih jutra, poldneva in večera, ki tvorijo ogrodje zbirke. Toda ta ležernost in brezusodnost sta varljivi, nista nekaj, kar pride samo od sebe skozi predajanje trenutku, ampak sta doseženi z močjo pesniške meditacije. Nikakor ju ne gre zamenjevati z brezbrižnostjo. Če Škrjančeve pesmi beremo med vrsticami, lahko v njih zaznamo globok eksistencialni angažma in ranljivost ob zavedanju, da so v današnji družbi topli in pristni človeški odnosi vse bolj ogroženi," je zapisala žirija.

Navedli so tudi, da če smo Škrjanca prej poznali predvsem po drobnih epifanijah, ki so se pesniku razkrivale ob nenavadnih banalnostih mestnega življenja, tokrat lahko v njegovih verzih začutimo tudi tesnobo in nelagodje. Samo on lahko družbeno kritiko izrazi preprosto in lakonično v nekaj besedah: "premalo prostora za življenje, premalo za lepoto". In samo on lahko z nekaj psihedeličnimi besedami priklicuje boljše, toplejše čase: "volna. in pliš. ne žica."

Lani je Veronikino nagrado prejel Boris A. Novak za epos Vrata nepovrata, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalni prispevek k slovenski literaturi pa pesnik Andrej Brvar.

Letos je zlatnik poezije prejela pesnica Bina Štampe Žmavc. Pesnica je nagrado prejela za opus poezije za otroke in odrasle ter za izjemno barvitost, svežino, igrivost in milino pesniškega jezika.

Do zdaj so Veronikino nagrado prejeli: Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Milan Dekleva, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Taja Kramberger in Tone Pavček, Milan Dekleva, Jože Snoj, Andrej Medved, Barbara Korun, Primož Čučnik, Karlo Hmeljak, Petra Kolmančič, Meta Kušar in Ana Makuc.

Velika umetniška družina
Na večeru poezije so se poklonili tudi Tonetu Pavčku, Veronikinemu nagrajencu in prejemniku zlatnika poezije, saj bi v septembru praznoval 90. rojstni dan. Njegov sin Marko Pavček, prav tako pesnik, bi marca praznoval 60. rojstni dan. Saša Pavček je na večeru recitirala izbor očetovih in bratovih pesmi.