Filozof, zgodovinar in esejist je bil častni direktor največjega francoskega centra za znanstveno raziskovanje. Podpisal se je pod nekaj izjemno vplivnih del s področja literarne teorije in evropske totalitarne dediščine, od kolonializma do koncentracijskih taborišč, bil pa je tudi pomemben raziskovalec razsvetljenske intelektualne dediščine.

Rodil se je leta 1939 v Sofiji, leta 1961 pa se je preselil v Pariz, kjer je bil zaposlen na Nacionalnem centru za znanstveno raziskovanje. V francoski kulturni prostor je vstopil kot prevajalec ruskih avtorjev, zlasti iz obdobja ruskega formalizma. S temi prevodi je radikalno vplival na literarne poglede tistega prostora in časa ter tudi na širjenje poezije danes.

Na literarnem področju so ga zaposlovala predvsem vprašanja strukturalizma ter fantastičnega v književnosti. Učenec Rolanda Barthesa je nase opozoril v sedemdesetih letih prav s študijami strukturalizma, v katerih je predstavil svojo antropološko metodo, ki izhaja iz ponavljajočih se vzorcev misli in obnašanja. Med drugim je raziskoval strukturalistične značilnosti v fantastičnih delih, kot sta 1001 noč in pa Kafkova Preobrazba. V poznejših zapisih se je posvetil delom mislecev, kot so Benjamin Constant, Jean-Jacques Rousseau in Mikhail Bakhtin.

Todorov, ki je, ko je bil star 24 let, iz Bolgarije emigriral v Francijo, je zase pravil, da je tedaj razvil nezaupanje do vsega, kar je država branila in kar je bilo povezano z javno sfero. "Vendar sočasno s padcem Berlinskega zidu se je tudi v meni zrušil majhen zid, zaradi česar sem lahko vstopil v javno sfero," je dejal decembra v pogovoru za Le Mond. "Zdelo se mi je, da me ne določajo več otroška in najstniška leta življenja v totalitarnem svetu."

Mislec, ki so ga od nekdaj vznemirjale moralne turbulence, je v svoji knjigi Strah pred barbarstvom: Onkraj spopada civilizacij leta 2009 med drugim zapisal: "Država lahko od novih prišlekov zahteva, da spoštujejo njene zakone in družbene stike, ki povezujejo vse državljane, ne pa tudi, da so jim naklonjeni. Državljanske dolžnosti in zasebni občutki, vrednote in tradicije ne spadajo v isto sfero. Le totalitarne družbe zahtevajo, da človek ljubi svojo državo."

V nedavnem pogovoru za Le Mond je s pojmom misleca Germaina Tilliona "komplementarni sovražniki" opisal problematiko francoske družbe, ki je po njegovem mnenju soočena z grožnjo terorizma na eni in grožnjo pretiravanja oblasti na drugi strani. "Sistematično bombardiranje mesta na Bližnjem vzhodu ni nič manj barbarsko dejanje od rezanja vratu človeku v francoski cerkvi," je dejal. "Pravzaprav uniči še več življenj."

Zgodovinar idej in dogodkov
Todorov je bil med gosti Evropske prestolnice kulture leta 2012, takrat pa je med drugim dejal, da se je vedno ukvarjal s splošnimi temami, začenši s specifičnimi dejstvi. "Zato se imam za zgodovinarja, za zgodovinarja idej in dogodkov, medtem ko se filozof ukvarja predvsem z abstraktnimi temami."

Njegov opus obsega enaindvajset knjig z različnih področij, od literarne teorije do zgodovine in umetnosti. V slovenščini sta dostopni njegovi deli Osvojitev Amerike: vprašanje drugega in Totalitarna izkušnja. "Ne bi se smeli samo boriti proti zlu v imenu dobrega, pač pa bi se morali zoperstavljati tudi gotovosti ljudi, ki trdijo, da vedno vedo, kje se da najti dobro in kje zlo," je poudarjal.

Je dobitnik številnih priznanj, med drugim prestižne nagrade princa Asturije za prispevke k sociologiji.

Ko je leta 2012 obiskal Maribor, se je z njim pogovarjala tudi ekipa Osmega dne. Vabljeni k ogledu prispevka.