Projekt sta zasnovala kuratorja Sean Doran in Liam Browne, njegov cilj pa je dokazati, da sta tako avtor kot ta njegova mojstrovina tipično evropska. "Joyce je bil tipičen Evropejec. Večino svojega odraslega življenja je preživel v celinski Evropi. Ko je bil v Trstu, je bil ta talilni lonec različnih narodnosti. Dublin je bil mesto njegove domišljije, toda fizična mesta, kjer je jedel in spal, so bila evropska mesta," je po pisanju BBC-ja dejal Browne.

V dveh letih iz Grčije do Irske
Evropsko odisejado so zagnali septembra 2022 v Grčiji, vsako od sodelujočih mest pa bo zaznamovalo eno od 18 poglavij Uliksesa, ki je nastal na temelju Odiseje. Roman Ulikses se dogaja v Dublinu, rojstnem kraju Jamesa Joycea. Skozi delo sledimo dogajanju v enem dnevu v življenju Leopolda Blooma, ki predstavlja Homerjevega Odiseja, njegove soproge Molly, ki je prispodoba za Penelopo, in sina Stephena Dedalusa.

Tako Doran kot Browne izvirata iz Londonderryja na Severnem Irskem in delujeta v okviru festivala Arts Over Borders. Uveljavila sta se kot kuratorja umetniških festivalov in delujeta pod skupnim imenom DoranBrowne. Kuratorja sta projekt opisala kot praznovanje, ki se razteza po Evropi ter povezuje skupnosti in ideje, umetnost in življenjsko izkušnjo. Organizatorji projekta so se prvič osebno srečali v Trstu, torej v mestu, ki je bilo dolga leta Joyceov dom.

Tudi v 21. stoletju aktualne teme
Vsako od 18 sodelujočih mest bo v znamenju ene od Joyceovih tem – od migracij do duševnega blagostanja, od svobode družbenega spola do koncepta doma in naprej do ženske vizije v samogovoru Molly Bloom – in vse so aktualne v 21. stoletju. Ob tem organizatorji poudarjajo, da so dobrodošli tudi ljudje, ki se običajno ne ukvarjajo z umetnostjo, saj ne gre za projekt, ki bi bil namenjen izključno področju umetnosti.

V septembru sta na prvi postaji projekta ob sončnem vzhodu na atenski Akropoli med drugim v svojih maternih jezikih zapela irski pevec Liam O Maonlai in grška pevka Chrysoula Kechagioglou. Atenski del projekta je združil begunce iz Palestine in Sirije, umetnike, znanstvenike in gradbenega inženirja, ki so na podlagi romana razpravljali o migracijah, spominu, zgodovini ter političnih in urbanih pokrajinah. Oktobra se je odisejada nadaljevala v Marseillu, ki je dal zatočišče 100.000 priseljencem. V tem francoskem pristaniškem mestu je bila uprizorjena predstava o priseljevanju in integraciji.

Joyce je verjel, da mesto civilizira človeka
"Joyce je za svoj roman menil, da je namenjen vsakemu moškemu in ženski. Ni pisal za akademike. V knjigi je veliko humorja in človeške topline. Veliko naših partnerjev je še ni bralo, a jo bodo prebrali zdaj," je dejal Browne. Tudi javnim prostorom je namenjena vloga v projektu, pa naj gre za knjižnice, bolnišnice, šole, pokopališča ali same mestne ulice. Pisatelj "je verjel, da mesto civilizira človeka, (...) ga spremeni in obogati kot osebo," je še dejal kurator in ob tem poudaril, da ima "vsako mesto tudi javni dogodek v javnem prostoru". Organizirani bodo dogodki, ki naj bi navdihovali, spodbujali vprašanja o prihodnosti umetnosti v Evropi in umetnikom nudili priložnosti za potovanja, še navaja BBC.